Številne bralce je letos opozorila na skorajda že pozabljen način novinarskega upovedovanja zgodb, za katerega moraš biti v prvi vrsti vztrajen. "Do uradnih podatkov nas loči samo en klik, za dobro novinarsko zgodbo si je treba vzeti čas," so v utemeljitvi za debitantsko novinarsko nagrado v Društvu novinarjev Slovenije zapisali o prejemnici Klari Širovnik z Večera. Študentka novinarstva in slovenistike si je pri 22 letih prislužila nagrado med drugim za kakovostne reportaže o ljudeh z obrobja.
"Klara, saj se ne učiš tako slabo. Zakaj pa bi bila novinarka?" so ji mnogi odsvetovali študij, ki ga je Haložanka v Ljubljani izbrala bolj po naključju, saj jo je mikala svoboda novinarskega dela. "Novinar mora biti zelo razgledan in se znajti v različnih situacijah. Zato me jezi, da so mi ta poklic nekateri predstavljali kot službo, za katero ti sploh ni treba biti pretirano usposobljen," se spominja Širovnikova, ki je zadovoljna, da se je vendarle odločila za "najlepši poklic na svetu".
"Ni, da bi z enim svojim prispevkom lahko spremenil svet, lahko pa prispevaš kamenček k temu," pravi novinarka, ki zagnano in naturalistično piše o ljudeh, ki jih družba sicer ne vidi rada, denimo o brezdomcih ali prostitutkah. "Ti zaradi različnih vzrokov ne 'pašejo' v našo kapitalistično dojemanje in filozofijo sveta. Na svoj način se prebijajo skozi življenje, mi pa se jim, ker ne dišijo in niso lepo opravljeni, ker preklinjajo in so samosvoji, radi izognemo," razmišlja Širovnikova, ki jo privlači prav njihova drugačnost. Zgodbe drugačnih ljudi jo napolnijo, tudi zato, ker so tako drugačne od življenja, ki ga je vajena.
Klara Širovnik opaža, da mladih, ki ne študirajo ravno novinarstva, mediji in informacije v njih ne zanimajo pretirano. "Naša generacija je tako individualizirana, da vsak vidi svoj problem v nekem mehurčku, ki ni povezan s širšimi slovenskimi ali globalnimi problemi. Moja generacija ne spremlja medijev, ker zmotno verjame, da se je zgodbe drugih ne tičejo, saj so njeni problemi največji na svetu, in meni, da ji to, da poskuša nanje pogledati skozi težave drugih, o katerih mediji poročajo, ne more koristiti in pomagati," poudarja. Ne le v družinah, tudi v šolah bi lahko spremenili odnos do medijev, je prepričana. "Ne spomnim se, da bi nam v šoli poskušali medije in dogajanje v državi približati drugače, z malo bolj človeškega vidika. Že pri zgodnji socializaciji, kjer ima šola veliko vlogo, bi morali nekaj spremeniti, da bi se mladi kasneje čutili bolj dolžne spremljati medije," zaključi mlada nagrajenka, ki si je za svoje novinarsko sporočanje že izbrala časopis oziroma njegovo podaljšano spletno roko.
