Urška Mlinarič
Tako v javnem kot v zasebnem sektorju so se plače v zadnjem letu v povprečju zvišale za okoli štiri odstotke. V javnem sektorju, kjer je bila januarska povprečna bruto plača 2031 evrov, so se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plače dvignile za 4,9 odstotka, v zasebnem sektorju pa z 1589 evrov bruto za 4,1 odstotka.
Sproščanja v letu 2012 sprejetih varčevalnih ukrepov
Omenjeni dvig plač v javnem sektorju izhaja iz lanskoletnega decembrskega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, ki je večjemu delu od trenutno skupno 173.911 zaposlenih v javnem sektorju prinesel dodatni plačni razred in je le prvi v nizu treh zvišanj. Dogovorjeni dvigi so posledica preteklih ločenih zvišanj plač, zlasti policistom in zdravnikom, zaradi česar so druge poklicne skupine zahtevale odpravo plačnih anomalij. Pregled podatkov ministrstva za javno upravo od leta 2015, ko so prek vsakoletnih pogajanj začeli postopno sproščati v letu 2012 sprejete varčevalne ukrepe, ki so med drugim javnim uslužbencem znižale plače za osem odstotkov, zamrznile napredovanja pa tudi izplačilo delovne uspešnosti in deloma dodatka za povečan obseg dela, kažejo, da so se plače v tem obdobju najbolj zvišale policistom in vojakom. Med posameznimi poklicnimi skupinami so občutne razlike pri dvigu plače, pri čemer je treba poudariti, da gre za primerjavo zgolj povprečnih osnovnih bruto plač, torej brez dodatkov.
Dodatki lahko močno povečajo plačo
Policisti so z dvigom plače kar za četrtino (25,6 odstotka) v štirih letih na vrhu lestvice, medtem ko so na dnu lestvice dviga učitelji v osnovnih in srednjih šolah. Slednjim se je od januarja 2015 do januarja 2019 osnovna plača v povprečju zvišala za 7,8 odstotka. Ob tem pa treba upoštevati, da si javni uslužbenci v poklicih policist, vojak, zdravnik, medicinska sestra plačo bistveno izboljšajo z nadurnim delom, dežurstvi, z dodatkom za povečan obseg dela ... Tako podatki zgolj za januar 2019 kažejo, da je bila povprečna plača policista za 541 evrov bruto višja v primerjavi z njegovo osnovno plačo.
V pogajanja za višji regres
Prva letošnja vsebinska pogajanja med sindikati javnega sektorja in vlado se pričnejo že jutri, ko bo na mizi regres za letni dopust. Konfederacija sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Branimirja Štruklja za uslužbence z minimalno plačo za letos zahteva regres v višini 1300 evrov, medtem ko naj bi uslužbenci od 19. do 26. plačnega razreda dobili 1200 evrov, višje uvrščeni pa 1000. Vlada za zdaj tovrstni predlog zavrača z argumentom, da je letošnja minimalna plača, kolikor je zakonski znesek regresa, višja. Znaša 886 evrov, ob tem pa naj bi bil do maja sprejet zakon, po katerem bi bil regres oproščen plačila dohodnine in prispevkov. A Štrukelj vztraja, da so bili javni uslužbenci v letih varčevanja tisti, ki so prejeli celo nižji regres od zakonsko določenega. Zato meni, da je njihova zahteva po višjem regresu upravičena.
Ali povprečje izkrivljajo najvišje plačani?
Jakob Počivavšek, vodja dela skupine sindikatov javnega sektorja, ocenjuje, da tovrstna odstopanja v rasti plač vsekakor niso dobra, "vendar po o njihovi utemeljenosti težko sodim". Tudi zato je zadovoljen, da bo vlada do konca leta naredila analizo, ki bo pokazala, kateri elementi vplivajo na možnost napredovanja in uvrstitve v višje plačne razrede že ob zaposlitvi. "Ključno vprašanje je, kako zagotoviti uravnoteženost med posameznimi poklicnimi skupinami v enotnem plačnem sistemu," poudarja Počivavšek, ki meni, da se ob razlikah, ki se kažejo, vendarle ni smiselno spraševati o utemeljenosti enotnega plačnega sistema, saj je bilo prav zaradi njega mogoče zaznati omenjeno neenakomerno rast plač. Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, pa dvomi v podatke, saj da javni uslužbenci še niti niso dobili nazaj, kar jim je pobral Zujf. "Nekje je moralo priti do napake," poudarja in dodaja, da podobo povprečnih plač policistov zagotovo izkrivljajo tisti z najvišjimi plačami v policiji.
Le prvo zvišanje v nizu treh
Januarsko zvišanje plač za en plačni razred je le prvo v nizu treh zvišanj. Novembra bodo dodatnega dviga za en plačni razred deležni tisti javni uslužbenci, ki so uvrščeni nad 27. plačnim razredom in imajo do vključno univerzitetno izobrazbo; izjema so uradniki. Septembra prihodnje leto pa bodo še za tretji plačni razred napredovali javni uslužbenci z magisterijem znanosti ali doktoratom. Do treh plačnih razredov bodo upravičene tudi nekatere diplomirane medicinske sestre in babice ter učitelji razredniki. Slednji bodo tudi tretjega plačnega razreda deležni letos jeseni. Dvanajstodstotnega dviga plač se lahko veselijo tudi učitelji in vzgojitelji svetniki in svetovalci, ki predstavljajo približno polovico učiteljstva. Močno podplačani asistenti in raziskovalci z univerzitetno izobrazbo, zaposleni na raziskovalnih inštitutih bodo dobili dodatna dva oziroma tri plačne razrede, skupno se jim bo plača dvignila za štiri oziroma pet razredov, a šele septembra 2020.
Ob tem pa se je v teh letih tudi občutno razširil javni sektor. Če je bilo v začetku leta 2015 v javnem sektorju zaposlenih 161.187 ljudi - vključeni so vsi, tudi tisti, ki so trenutno na porodniškem ali dolgotrajnem bolniškem dopustu ali so zaposleni le za polovični delovni čas - je januarja kruh v javnem sektorju služilo 173.911 oseb, kar je povečanje za dobrih 12.700 oseb. Bistvene razlike ni niti, če upoštevano zgolj število zaposlenih glede na opravljene ure; v tem primeru se je število zaposlenih v omenjenem obdobju povečalo za približno 11.700 oseb.
