Miran Varga
Predvsem pa izpostavi dobre prakse in kaže na boljši jutri. Omenjeno platformo za trajnostno upravljanje virov skupnosti v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodita Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Pod njunim okriljem se širi glas o projektih, ki gradijo skupnosti, so pionirji na svojem področju in naslavljajo podnebno krizo.
Poudarek na dobrih praksah
Obe organizaciji imata dolgoletne izkušnje z delom na področju podnebnih sprememb in udejanjanja trajnostnega razvoja v praksi. Program Dovolj za vse izvajata že od leta 2016 in tako je bilo do danes v sklopu platforme #Dovoljzavse prepoznanih več kot 70 domačih dobrih praks, izvedenih 26 delavnic ter objavljenih sedem priročnikov za izvajanje skupnostnih projektov.
Ustvarjalci platforme Dovolj za vse so prepričani, da se bogastvo naravnih virov, kot so voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, pretvori v celovito in trajno blaginjo za ljudi šele takrat, ko znamo vire upravljati vzdržno in sonaravno. Te blaginje pa si ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot posamezni gospodarski subjekti, ampak le, če se povežemo kot skupnost in si zanjo prizadevamo skupaj.
Darja Valenčič iz Focusa pravi, da imajo skupnostne prakse koristi tudi za povečevanje odpornosti skupnosti v trenutno nezavidljivem stanju podnebnih sprememb tako na lokalni kot na svetovni ravni in – kar je ključno – v središču skupnostnih projektov so ljudje, ki krepijo družbeno povezanost in vzdržno in sonaravno skrbijo za ohranjanje naših življenjskih virov v trajno skupno dobro.
»Občine, nevladne organizacije in civilne iniciative, zadruge, podjetja, izobraževalci, odločevalci na lokalni in državni ravni – vsak ima svojo vlogo pri tem, kako bomo kot skupnost zagotovili blaginjo za vse in to omogočili tudi zanamcem. Najbolje je seveda, če stopimo skupaj vsi. Da vsak prevzame svoj delež odgovornosti za ‘skupni pašnik’. Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj,« pravi Valenčičeva.
Pet ključnih področij
Platforma za trajnostno upravljanje virov skupnosti Dovolj za vse se ta hip osredotoča na pet ključnih področij, kot so urejanje prostora, samooskrba s hrano, energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov, trajnostna mobilnost ter lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja.
Trajnostno upravljanje virov lokalnih skupnosti prinaša mnoge koristi. Občine se najpogosteje odločijo za trajnostno upravljanje virov zaradi optimalne rabe virov skupnosti, novih razvojnih priložnosti, doseganja dolgoročne okoljske vzdržnosti, višje kakovosti bivanja, zadovoljstva ter pripadnosti prebivalcev, večjega ugleda občine in drugih prednosti.
Lokalnim skupnostim je znotraj platforme na voljo vse – od predstavitev zanimivih dobrih praks in podpore pri izvajanju skupnostnih projektov, informiranja in povezovanja s potencialnimi partnerji do izobraževanja za uresničevanje skupnostnih načel v praksi in podpore pri iskanju finančnih virov.
Letos sta bili med drugim izvedeni že dve usposabljanji za koordinatorje skupnostnih projektov, na katerih so predstavniki nevladnih organizacij, zadrug, občin, regionalne razvojne agencije in zainteresirani posamezniki skupaj z mentorji razvijali projektne ideje na rednih individualnih srečanjih. Lokalne skupnosti so tako postale bogatejše za 20 opolnomočenih in motiviranih koordinatorjev, ki bodo z zanimivimi skupnostnimi projekti povezali lokalne skupnosti in prispevali k blaženju podnebnih sprememb.
Poleg družbenih tudi nematerialne koristi
Koristi skupnostnih projektov so številne. Idej in pobud ne manjka, kar dokazujejo nastajajoči projekti, ki pokrivajo geografsko in tudi vsebinsko zelo široko področje, a so si hkrati med sabo tudi podobni, segajo npr. od skupnostne sončne elektrarne do stanovanjske zadruge. Raznoliki so tudi pobudniki oziroma nosilci dobrih praks, najdemo namreč vse od občin, zadrug pa do knjižnic, tabornikov, društev in kmetov.
»Poleg zmanjševanja toplogrednih plinov in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje imajo skupnostni projekti tudi pomembne družbene koristi, kot so razvoj lokalnega gospodarstva, zelena delovna mesta, obenem pa se s skupnostnimi projekti krepijo tudi zlata vredne nematerialne koristi, kot so povezanost skupnosti, solidarnost, strpnost, kreativnost, skupinska modrost,« pojasnjuje Gaja Brecelj iz Umanotere.
Valenčičeva dodaja, da lahko pobudo za skupnostni projekt da prav vsak, pri čemer ima v mislih skupnosti vseh oblik in velikosti – neformalne, kot so združenja občanov in civilne iniciative, ter formalne, kot so društva in druge civilno-družbene organizacije, četrtne skupnosti, občine in združenja občin.
Skupnostna sončna elektrarna
Na Jesenicah so sosedje stopili skupaj in na strehi bloka postavili skupnostno sončno elektrarno, ki je bila v uporabo predana februarja 2019. Je prva sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Moč sončne elektrarne, ki jo sestavlja 129 panelov, je 36,7 kW, letno pa naj bi proizvedla okoli 37.000 kilovatnih ur zelene električne energije. Na letni ravni je prihranek emisij ogljikovega dioksida ocenjen na približno 18 ton. Sosedje so torej s skupnostno sončno elektrarno zmanjšali svoj ogljični odtis ter prihranili pri računih za električno energijo, saj je elektrarna zasnovana tako, da veliko večino proizvedene električne energije porabijo stanovalci sami, le manjši del se vrne v omrežje. Približno 15,1 kW je namenjenih za potrebe skupnih prostorov in toplotne postaje, preostalih 21,6 kW pa za porabo v vsakem od 23 stanovanj. Pod črto stanovanjski blok na Jesenicah prihrani okoli 4.500 evrov na leto pri rabi električne energije.
Koliko je sončna elektrarna stala? Nič! Kako je to mogoče? Projekt temelji inovativnem poslovnem modelu družbe GEN-I Sonce, ki je krila 36.400 evrov vredno naložbo. Stanovalci bodo sedem let plačevali za električno energijo podobno kot pred naložbo, po sedmih letih, ko bo elektrarna odplačana, pa bodo njihovi stroški za električno energijo za približno polovico nižji, saj bo zanje električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne, brezplačna.
Projekt je realizacijo dočakal po spremembi uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virih energije, ki je omogočila širitev zagotavljanja lastne proizvodnje in porabe električne energije iz obnovljivih virov ter uvedla skupnostno samooskrbo. S tem so tudi odjemalci v večstanovanjskih stavbah dobili priložnost za izvedbo takšnih projektov.
Prihodnost je v povezovanju
Zadnja leta močno narašča zanimanje posameznikov za izvajanje skupnostnih projektov, hkrati pa se kaže velika potreba po strokovni podpori pri njihovem izvajanju. V Umanoteri in Focusu so si o vodenju skupnostnih projektov nabrali veliko izkušenj, ki jih v obliki mentorstva ponujajo naprej. Z njihovo pomočjo v Sloveniji nastajajo dragoceni projekti, ki so zgled in motivacija ostalim.
Po državi lahko najdemo skupnostne vrtove, knjižnice semen, knjižnice za izposojo stvari, skupnostno delavnico za popravljanje koles, lokalno valuto, sisteme skupnostnega nakupovanja hrane in druge inovativne skupnostne projekte. Skupnostni sadovnjak s starimi avtohtonimi sortami, prva stanovanjska zadruga s 100 člani, sončna zadruga na Primorskem, skupnostni zeleni prostor za mlade, razpršeni hotel v 21 vaseh na Kraškem robu so le nekateri izmed navdihujočih projektov, ki so trenutno še v nastajanju. Vse projekte si lahko ogledate na zemljevidu dobrih praks, ki je dostopen na spletnem naslovu www.dovoljzavse.si/prakse/.
Preberite novo prilogo v digitalni obliki
