Najboljši kosi mesa ostajajo neprodani. Slovenija s podpisi 15 članic EU od Evropske komisije zahteva ukrepe za pomoč sektorju prašičereje

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek se je danes mudil na delovnem obisku v Podravju in Pomurju. Minister je obiskal Ormož, kjer se je pogovarjal s problematiko, povezano z nekdanjo tovarno sladkorja, sestal se je z vodstvom Sindikata kmetov Slovenije, s katerim je govoril o pripravah na reformo Skupne kmetijske politike, s predstavniki Občine Apače pa je pogovor tekel o načrtih, povezanih s kmetijstvom, in namakalnih sistemih. Podaljšanje protikoronskih ukrepov v Sloveniji ministra Podgorška bolj skrbi kot morebitno zaprtje meja med članicami EU zaradi novih ukrepov za preprečitev širjenja britanskega seva novega koronavirusa. "Kmetijski sektor se ni sposoben v tako kratkem času prilagoditi bistveno spremenjenemu načinu povpraševanja," je pojasnil minister.

Zaradi zaprtja šol, gostinskih in turističnih obratov najboljši kosi mesa ostajajo neprodani. Gostinstvo je najboljši potrošnik tega mesa, preostalo meso trgovske verige še odkupujejo, tudi del tistega, ki so ga prej kupili gostinci. Na spremembo povpraševanja po mesu vpliva tudi prepoved druženja, saj "smo Slovenci narod piknikov". Porabniki kakovostnega govejega mesa so zelo redko gospodinjstva, to so restavracije, hoteli. Tega izpada s povečano potrošnjo gospodinjstev ni mogoče nadomestiti.

V vse večjih težavah so tako v Sloveniji kot tudi v drugih članicah EU prašičerejci. Slovenija je kot članica, ki bo v drugi polovici leta predsedovala svetu EU, s podporo 15 članic na tokratnem zasedanju ministrov za kmetijstvo Evropsko komisijo opozorila na skrb zbujajoče stanje na tem področju in jo pozvala k sprejetju ukrepov za pomoč sektorju. Konkretnih ukrepov ni predlagala, ker velja, da jih države, ki so na vrsti za predsedovanje, ne predlagajo.

Je pa Podgoršek ob robu virtualnega zasedanja sveta EU za kmetijstvo pojasnil, da se v Sloveniji sektor prašičereje sooča s 30-odstotnim upadom prihodkov. Razlog za tako velik padec cen tako v Sloveniji kot tudi v drugih članicah EU je zrušenje trga zaradi bistvenega zmanjšanja izvoza mesa iz treh največjih pridelovalk, ki so Nemčija, Belgija in Danska, v azijske države zaradi afriške prašičje kuge. Dodatni problem so zastoji v nekaterih klavnicah zaradi epidemije covida-19. Prašiči zaradi tega prerastejo optimalno težo za prodajo, zato jim cena pade. Za ukrepanje je po ministrovih besedah zadnji čas, še bolje bi bilo, če bi se o tem pogovarjali že kak mesec prej. Evropska komisija bo predlog za pomoč sektorju prašičereje najprej preučila, kar je običajno, ko dobi takšne predloge.

Jože Podgoršek je pojasnil, da bi si predlagatelji želeli, da bi Evropska komisija prašičerejcem pomagala z ukrepi, kot sta zasebno skladiščenje in državni odkup, ali pa bi dovolila enako državno pomoč, s katero so države članice lahko lani in bodo najbrž lahko tudi letos pomagale vinskemu sektorju.

Glede protikoronskih ukrepov za pomoč kmetijstvu Jože Podgoršek pravi, da je Slovenija primerljiva z drugimi državami, celo boljša. Je pa res, da se razmere v nekaterih državah hitreje izboljšujejo. Cena za govedo je v EU že od jeseni spet na ravni pred epidemijo, v Slovenji pa je še vedno katastrofalno nizka. Ko govorimo o pomoči kmetijstvu v posameznih državah, je treba upoštevati razlike. V Sloveniji je recimo povprečna kmetija velika 6,9 hektara, na Češkem več kot 120 hektarov. Zaradi takšnih razlik so nekateri ukrepi lahko primerljivi z drugimi državami (tak sektor je vinski sektor), nekateri pa ne. Zdaj na ministrstvu za kmetijstvo še iščejo rešitve za pomoč sadjarskemu sektorju, sektorju drobnice.

Ker kmetijstvo ni med sektorji, ki imajo prednost pri delitvi sredstev iz sklada za okrevanje, iz katerega Slovenija lahko računa na okrog 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, vlada v pogajanjih z Evropsko komisijo za ta sektor predlaga slabih 80 milijonov evrov in dodatnih 75 milijonov evrov iz programa razvoja podeželja. Problem je, ker v Sloveniji za hitro porabo omenjenih 155 milijonov evrov ni dovolj pripravljenih projektov, zato je predvidena poraba za tako imenovane investicijske projekte in vlaganja v človeške vire.

Ta denar bo tako predvidoma porabljen za digitalizacijo v celotnem sektorju, vlaganja v znanje in inovacije za prehod na zeleno in pametno kmetijstvo, vlaganja v geotermalno energijo za pridelavo hrane zunaj sezone, vlaganje v verige za preskrbo s hrano, vzpostavitev državnega inštituta za hrano, vzpostavitev vzajemnega sklada za obvladovanje tveganj na področju kmetijstva, vlaganja v manjše bioplinarne, vzpostavitev centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov.