Nina Ambrož
Najemniški trg nepremičnin, na katerem povpraševanje za nekajkrat presega ponudbo, poleti diha precej študentsko. Tovrstnih oglasov je več kot med letom. Pri individualnem najemu stanovanja, sobe ali postelje, kot je v praksi že nekaj let, je dobro biti previden in skrben, zlasti pred lovci z velikimi profitarskimi nameni, ki jim ni mar za bivalne razmere in želijo v majhno stanovanje stlačiti čim več študentov. Takšni običajno ponujajo nepremičnine kot fizične osebe.
Pri iskanju sobe preko nepremičninskega posrednika oziroma agencije je tveganje nekoliko manjše, saj agencije zahtevajo minimalne standarde in pravno varnost. Nujna je najemna pogodba. Poleg tega je treba vedeti, kdo je lastnik nepremičnine, saj lahko sicer pride do hudih goljufij. Stanovanja namreč lahko oddaja le lastnik nepremičnine ali njegov pooblaščenec, vendar naj bo to pisno in notarsko overjeno. Lastništvo je mogoče preveriti v spletni zemljiški knjigi. Če nimate številke stavbe, parcele itd., kar zahteva zemljiška knjiga, lahko te podatke najdete na Gursovi spletni strani. Najemna pogodba je tudi osnova za uveljavljanje študentske subvencije za najem in je dokaz v inšpekcijskih in davčnih pregledih.
Branko Potočnik, direktor mariborske Inse, opozarja še na druge manevre, recimo nižje prikazovanje prihodkov in izogibanje davkom. "Najemnik lahko pobira najemnino 250 evrov, prijavi pa sto evrov." Meni tudi, da "tisti najemodajalci, ki imajo čiste namene in čiste posle, običajno poslujejo s pomočjo agencij". Zato se v Insi ne srečujejo s sumljivimi primeri oddajanja sob oziroma postelj študentom in da bi nekdo za najemnike iskal izključno študente.
