Urška Mlinarič
Približno 13.000 javnih uslužbencev, ki prejemajo minimalno plačo, bo z junijsko plačo najverjetneje prejelo 1050 evrov neto regresa za letni dopust. To je zadnja ponudba, ki jo je vlada dala sindikatom javnega sektorja. Slednji vladne ponudbe niso sprejeli. Sklenili so, da se bodo o njej odločali posamezni sindikati. Vendar pa bi bilo presenečenje, če ponudbe ne bi sprejeli, saj sta vodji obeh pogajalskih sindikalnih skupin, tako Branimir Štrukelj kot Jakob Počivavšek izrazila zadovoljstvo, da jim je uspelo za tiste, ki so najslabše plačani, izpogajati regres na lanski ravni. Le da bodo letos zaradi zakonodajne spremembe uslužbenci dobili 1050 evrov tudi dejansko izplačanih. Konec aprila je državni zbor sklenil, da regres do povprečne bruto plače ne bo obdavčen.
Sindikatom so tokratna pogajanja o regresu, kot je dejal Počivavšek, pustila grenak priokus, saj vlada ni želela pristati na sindikalno zahtevo, da bi tudi javni uslužbenci nad 18. plačnim razredom dobili za 14 evrov višji regres od zakonsko predpisanega. Slednji je v višini minimalne plače, ki trenutno znaša 886 evrov. "Ustvarja se občutek, da bodo javni uslužbenci prejeli regres zgolj v višini minimalne plače, da bo pokrit izpad zaradi višjega regresa na ravni cele države," je dejal Počivavšek, ki meni, da so v zasebnem sektorju delodajalci bistveno bolj izkoristili neobdavčen regres, da bi nagradili delavce.
Štrukelj pa je ob dejstvu, da vlada ni želela pristati na višji regres pri bolje plačanih uslužbencih, zmotilo, da ni ugovarjala, da bodo podjetja v večinski ali delni državni lasti svojim zaposlenim izplačala tudi do 1800 evrov regresa. "S tem je izkazala izrazito odklonilen odnos do javnih uslužbencev pa čeprav so prav oni v času krize veliko prispevali k stabilizaciji te države." Državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je pojasnila, da so v javnem sektorju izdatki za plače in druge izdatke v letošnjem letu bistveno višje od napovedane gospodarske rasti; realno so se ti stroški povečali za 3,8 odstotka ob tem pa je tudi regres v osnovi višji za 248 evrov. "Ne glede na to smo prisluhnili sindikatom in tistim z najnižjimi plačami namenili višji regres," je dejala državna sekretarka, ki strošek za regres v celotnem javnem sektorju ocenjuje na dobrih 142 milijonov evrov.
A Štrukelj pravi, da tokratni način pogajanj in izid vendarle ni najboljša popotnica za nadaljnja pogajanja o drugih odprtih vprašanjih. Obenem sta oba sindikalista poudarila, da so se solidarno postavili za tiste z najnižjimi plačami in da bo to najbrž pretehtalo tudi pri odločitvah posameznih sindikatov, da podpišejo aneks h kolektivni pogodbi za negospodarsko dejavnost. Pri slednjem kvoruma ni, tako zadostuje že pritrditev enega sindikata, da bo višji regres tudi izplačan. Sindikati imajo za odločitev časa do prihodnje srede.
