Tanja Fajnik Milakovič
Število prijav brezposelnih na zavod se je povečalo že marca, posebno pa aprila. Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec aprila registriranih 88.648 brezposelnih, kar je je 13,9 odstotka več kot marca in 19,9 odstotka več kot aprila lani. Rast števila brezposelnih je bila največja na območjih Kranja, Maribora in Kopra.
Med novoprijavljenimi je bilo 6209 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 481 iskalcev prve zaposlitve, 164 brezposelnih zaradi stečajev in 5616 trajno presežnih delavcev. Število trajno presežnih delavcev se je v primerjavi z marcem povečalo za 130 odstotkov, glede na lanski april pa za 748 odstotkov. Med presežnimi delavci so prevladovali tisti, ki jim je delovno razmerje prenehalo v gostinstvu, sledili so tisti iz predelovalnih dejavnosti in trgovine.
Doslej okoli 36.000 podjetij oddalo vloge za več kot 300.000 delavcev na čakanju
"Zagotovo bi bila brezposelnost brez ukrepov, ki smo jih pripravili na ministrstvu, bistveno večja. Predvsem zaradi vseh sprejetih ukrepov trg dela ni prizadet v takšni meri, kot bi bil, če država ne bi posredovala," ocenjuje minister za delo Janez Cigler Kralj. Meni, da je gospodarstvo razumelo ukrepe, jih sprejelo in začelo uporabljati. Doslej je okoli 36.000 podjetij oddalo vloge za več kot 300.000 delavcev na čakanju. "Zajeli smo širok krog delodajalcev, za katere predvidevamo, da bodo imeli težave predvsem ta dva meseca in pol, če se bodo zadeve začele umirjati, kar se trenutno že nakazuje. Mislim, da smo za zdaj obvarovali trg dela, pričakujemo pa, da bodo določene posledice prišle tudi z zamikom," meni.
Zato bodo na ministrstvu še naprej intenzivno spremljali razmere v gospodarstvu in na trgu dela. Pripravljajo že nov nabor ukrepov za čas po epidemiji. Med njimi tako kot v sosednji Avstriji tudi ukrep subvencioniranja krajšega delovnega časa. To pomeni, da bi delavci denimo delali od 20 do 36 ur tedensko, pri čemer pa bi tako delodajalec kot delavec dobila subvencijo. Delavec bi navkljub skrajšanemu delovnemu času dobil plačo, ki bi bila primerljiva njegovi plači za polni delovni čas.
Ministrstvo pripravlja tudi ukrep subvencioniranja krajšega delovnega časa
Največ prostih delovnih mest je bilo za varilce in zidarje
Spremembe na trgu dela pa že občutijo tudi na centrih za socialno delo, kjer opažajo, da imajo več vlog ljudi, ki prej niso uveljavljale denarne socialne pomoči. V večini gre za vlagatelje s statusom s.p., zaposlene v gostinstvu in turizmu ter tiste na čakanju.
V največji enoti CSD Maribor, ki pokriva približno 75.000 prebivalcev, so že v marcu zaznali dvanajst odstotkov več vlog za denarno socialno pomoč zaradi gmotne stiske, v kateri so se ljudje znašli zaradi posledic epidemije. V aprilu so dobili približno tretjino več vlog tako za denarno socialno pomoč kot tudi za izredno denarno pomoč, je povedala direktorica Marjana Bravc.
Navkljub skokovitemu porastu števila tistih, ki so ostali brez služb, pa je spodbudno, da delodajalci delavce še iščejo. Delodajalci, med katerimi jih je največ iz gradbeništva, predelovalnih dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva, so minuli mesec zavodu za zaposlovanje sporočili 4336 prostih delovnih mest, kar je sicer 41,3 odstotka manj kot marca in 60,3 odstotka manj kot aprila 2019. Največ prostih delovnih mest je bilo za varilce in zidarje, v obeh primerih čez 200. Čez 150 jih je bilo še za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta delovna mesta v visokih gradnjah in elektroinštalaterje. Veliko je tudi povpraševanje po sezonskih delavcih v kmetijstvu.
