Nakup in prodaja nepremičnin: Plačilo provizije - različne prakse po regijah

Nepremičnino prodajamo ali kupujemo ponavadi le enkrat v življenju, redkeje dvakrat ali večkrat. Če smo v vlogi prodajalca in smo se odločili, da sklenemo več tisočakov vreden posel s pomočjo nepremičninskega agenta, potem bomo segli v žep za plačilo za posredovanje, v javnosti bolj poznanem pod izrazom provizija. A plačilo provizije vedno ni zgolj na plečih prodajalca.
Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da se po nekaterih ocenah s pomočjo posrednika realizira manj kot polovica nepremičninskih poslov. Na vprašanje, koliko znaša plačilo za posredovanje, odvrne, da zakon o nepremičninskem posredovanju določa, da v primeru nakupa ali prodaje sme znašati največ štiri odstotke pogodbene cene. Za nepremičnine v vrednosti do 10.000 evrov pa omejitev ne velja.
"Ne glede na to velja omeniti, da smo po naših podatkih edina država EU, ki še pozna omejitev višine plačila za posredovanje v prometu z nepremičninami,“ razkriva Udovič. Pri tem za primer omeni Hrvaško, kjer so omejitev plačila za posredovanje na šest odstotkov poznali do leta 2012, nato pa so omejitev odpravili predvsem zaradi zahtev direktive EU o storitvah na notranjem trgu iz leta 2006. Direktiva sicer izjemoma dopušča omejevanje cen določenih storitev, vendar le v primeru, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, ki jih mora država ustrezno navesti.

V oglasu naj že piše, kdo poravna strošek

Kdo po zakonu poravna strošek za posredovanje? Udovič pojasni, da strošek za posredovanje lahko nepremičninska družba zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami. Če je med pogodbenima strankama prodajne, najemne, zakupne ali druge pogodbe za določeno nepremičnino dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se znesek provizije razdeli.
A v praksi se lahko zalomi. Kot pravi Vasja Crnjakovič, direktor RE/MAX Maribor ter vodja agencije RE/MAX Celje, se velikokrat zalomi predvsem tam, kjer del plačila za posredovanje plačajo tudi kupci. "Do tega pride, ker nepremičninski posredniki pri podajanju informacij kupcem o delnem plačilu za posredovanje niso dovolj jasni. Morebitnim nesoglasij se izognemo, če je že v nepremičninskem oglasu zapisano, da del plačila za provizijo krije kupec, kakor tudi v pogodbi o posredovanju. Dodatno naj posrednik predhodno na terenu ustno obvesti oglednika/kupca o plačilu za posredovanje. Vse skupaj naj bo podkrepljeno še s podpisano izjavo o ogledu, ki naj vsebuje zapis, da del plačila za posredovanje plača kupec." ​

Levo od Trojan drugače kot desno

​Sicer pa se je pri nas izoblikovala praksa, da je največkrat prodajalec plačnik storitve posredovanja. Vendar po regijah obstajajo različne prakse. "Čez palec, levo od Trojan, se pravi v Ljubljani, se običajno provizija deli med prodajalca in kupca - dva odstotka na prodajalčevi strani in dva odstotka na kupčevi strani. Enako velja za Obalo in Gorenjsko. Medtem ko desno od Trojan (na primer Savinjska regija, Podravje, Pomurje in Koroška) plačilo za posredovanje krije prodajalec,​​" pravi Crnjakovič in doda, da si v njihovi agenciji prizadevajo, da je plačilo za posredovanje v domeni prodajalca kot naročnika storitve - in ne prenašajo radi del plačila na kupce. V zvezi s tem pa Udovič pripominja, da mora na podlagi zakona o nepremičninskem posredovanju posrednik skrbeti za interese obeh strank, torej tako prodajalca kot kupca, in da je delitev plačila s tega vidika zelo smiselna. Na ta način se obe stranki bolje zavedata, da mora posrednik posel izvesti v obojestranskem interesu.

Pri oddajanju in najemanju odstotek ni predpisan

Zakon omejitve glede plačila za posredovanje pri najemu oziroma oddajanju nepremičnine ne predpisuje. Vasja Crnjakovič pravi, da običajno tovrstno plačilo znaša eno mesečno najemnino. Plačata ga najemodajalec in najemojemalec. Slednji ga praviloma plača samo v primeru, kadar je to pisno dogovorjeno.
Je pa stranka Levica predlagala nekatere spremembe zakona o nepremičninskem posredovanju. Med njimi je predlog o omejitvi višine dejanskih stroškov, ki jih nepremičninska družba zaračuna naročniku. V ta namen predlaga znesek v višini 120 evrov. Udovič predlog pospremi z besedami, da ni življenjski. Za podkrepitev navede primer, ko naročnik najame posrednika iz Maribora za prodajo vikenda na morju in že pri enem ogledu se nabere za okoli 100 evrov dejanskih stroškov. "Na tem mestu odsvetujem hitre rešitve. Nepremišljene poteze namreč lahko trg močno zamajejo, kar ima negativne posledice tako za gospodarske subjekte kot za njihove stranke," zaključi Boštjan Udovič.