Kako torej javnomnenjsko kaže štirim opozicijskim strankam, ki naj bi se bile vključile v Koalicijo ustavnega loka, ki jo predlaga Jože P. Damijan? Če bi volitve potekale minuli mesec, bi opozicijski četverček - SD, LMŠ, Levica in SAB - glede na projekcije razdelitve mandatov v državnem zboru (na podlagi podatkov o opredeljenih volivcih) lahko oblikoval vlado. Razdelitve mandatov že četrti mesec zapored kažejo, da bi imel opozicijski blok edini možnost oblikovati vlado z zadostno parlamentarno večino. Če bi bile volitve, bi sicer bila to vlada trojčka, saj se SAB Alenke Bratušek ne bi uvrstila med parlamentarne stranke.
Če bi se trojčku (in če bi bile volitve maja letos) pridružil še Desus, bi imeli parlamentarno večino že od tega meseca. A Desus ima težavo in že dva meseca deli usodo tako SAB kot SMC Zdravka Počivalška - v parlamentu ga, če bi bile volitve, ne bi bilo. Med tem ko je pri SAB in SMC izbris iz parlamentarnega življenja javnomnenjska stalnica, se jima je avgusta pridružil še Desus.
Razkroj Desusa bi na volitvah najbolj čutil dvojec SDS-NSi, saj je imel še aprila in maja, skupaj z Desusom in aprila tudi s SNS še zadostno parlamentarno večino v primeru volitev, ta pa od junija kopni. Avgusta in septembra je ostal še brez Desusa (na SMC v primeru volitev ne more več računati) in bi obtičal pri 42 oziroma 43 mandatih. Tudi s pomočjo poslancev manjšine ne bi prišel do odločilnega, 46 mandata.
Sicer pa opoziciji v zadnjih šestih mesecih javnomnenjsko ni šlo najbolje. Alenki Bratušek se ni uspelo prebiti čez dva odstotoka in SAB še naprej ostaja zelo resen kandidat za izvenparlamentarno stranko. Levica Luke Mesca se v pol leta ni uspela konkretneje odlepiti od skoraj zabetoniranih šestih odstotkov - opaznejši odklon navzgor je doživela le maja (8,2 odstotka). LMŠ Marjana Šarca nekako podoživlja usodo SMC (iz časa zadnjih parlamentarnih volitev, ko jo je še vodil Miro Cerar) in se vkopava pri podpori desetine volilnega telesa. Edini resen premik pri opozicijskih stranka je doživela SD z "letečo" menjavo na vrhu stranke maja letos. Če je SD pod vodstvom Dejana Židana v zadnjem letu lovila med sedmimi in desetimi odstotki, jo je predsedujoča Tanja Fajon konkretno dvignila. Že junija na 15,2 odstotka. Podpora zadnje tri mesece rahlo kopni, zadnje merjenje je pokazalo 13,6-odstotno podporo.
Če bi bile volitve septembra, bi trojček po projekciji zavzel 46 mandatov v državnem zboru, s poslancema manjšine bi imel zagotovljenih 48 glasov. Kot rečeno, Desusa v DZ ne bi bilo, če pa bi se na povabilo v koalicijo odzvala NSi Mateja Tonina (ki jo trenutno četverček vabi v koalicijo ustavnega loka), bi vlada imela na voljo 56 poslanskih glasov. Če bi ostala s SDS Janeza Janše, bi bila po volitvah, če bi te potekale spetembra, v opoziciji, ki bi štela 42 poslanskih mest.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
