Naraščajoči protesti: Spirala obupa in razočaranja. Od kod vsa ta jeza in ali bi se lahko še stopnjevala?

Sredini protestniki so zelo heterogena množica skeptikov do cepljenja, sledilcev teorij zarot, nasprotnikov pogoja PCT, ljudi različnih generacij, iz mestnega in ruralnega okolja, in drugih, ki jih združuje predvsem naraščajoče nezaupanje do trenutne oblasti," pojasnjuje predavateljica na ljubljanski FDV in raziskovalka na Mirovnem inštitutu Mojca Pajnik. Kot poudarja, lahko podobne proteste vidimo tudi drugod po Evropi, specifika Slovenije pa je ta, da smo se znašli v situaciji "globoke dvojne krize, zdravstvene in politične". Po njenih besedah ob tem ne narašča le nezaupanje do aktualne vlade, ampak do institucij nasploh, vključno z znanostjo, krepijo pa se tudi napadi na medije.

"Ljudje so razočarani, počutijo se preslišane"

Pajnikova opozarja, da je vlada v prvem valu epidemije covida-19 ad hoc in povsem nekonsistentno sprejemala ukrepe, kot sta prepoved gibanja in policijska ura, ki so bili med najbolj drastičnimi v Evropi. "Po letu in pol avtoritarnega vladanja v stanju hude pandemije so ljudje razočarani, razžaljeni. Počutijo se odvečne, preslišane. Vlada jim oblast, ki jih zmerja, ki spodkopava demokratične institucije," razlaga komunikologinja. Na zadnjih sredinih protestih so se po njenih besedah pojavili tudi elementi organiziranja, zaradi česar bi se jeza ljudi lahko še stopnjevala. Ob tem je kritična do vlade, ki namesto da bi legitimirala mirne proteste, sprejema dodatne represivne ukrepe. "Odgovor, ki ga vsakič znova ponudi na problem, je še več represije. Premišljeno politično delovanje s skrbjo za ljudi in za javno dobro, kar bi morala biti predpostavka delovanja demokratične oblasti, še toliko bolj v času zdravstvene krize, je drža, ki je od aktualne oblasti, kot kaže, ne bomo dočakali," meni Pajnikova.

Politični analitik Marko Balažic prav tako poudarja, da sredine protestnike težko zreduciramo le na postavko zanikovalcev covida-19. "Prej gre za široko izražanje jeze, ki se je v ljudeh nakopičila skozi zadnja leta in signalizira, da demokratične institucije v Sloveniji ne uživajo zaupanja oziroma je njihova naloga, da bodo varovale sistem delitve oblasti in enakopravnost, popolnoma razvrednotena. Epidemija in nekonsistentni ukrepi so to nezadovoljstvo le okrepili," meni Balažic in še dodaja, da zdaj spremljamo poskuse nekaterih, da bi to jezo "monetizirali". Pri tem prednjači zlasti kranjski mestni svetnik Zoran Stevanović, ki prek facebooka poziva k sredinim protestom. Nekdanji kandidat za kranjskega župana ne skriva ambicij, da bi se iz lokalne politike podal v državno. V sredo je tako že napovedal, da gre s svojo stranko Resni.ca na naslednje parlamentarne volitve.

Obljublja novo politiko brez korupcije

"Ne gremo ne na levo ne na desno, ker to v Sloveniji sploh ne obstaja. Naša ideologija je nova politika, politika združevanja, etike, morale, brez korupcije, politika neke pozitivne retorike z danes na jutri, ne več z danes na včeraj, kot se je dogajalo zadnjih 30 let," je povedal Stevanović, ki je bil v preteklosti član in celo podpredsednik SNS, ki jo vodi Zmago Jelinčič. Na vprašanje, kdo stoji za njimi, je odgovoril, da so njihovi strici iz ozadja državljani. Ena od glavnih točk njihovega programa na volitvah je po njegovih besedah tudi antikorupcijska nit. Na vprašanje, s katerimi strankami bi sodelovali, če bi se na volitvah prebili v parlament, pa je odgovoril, da je to v tem trenutku nehvaležno vprašanje: "Definitivno pa lahko trdim, da ne bomo sodelovali z največjimi uničevalci te države, to sta pa za zdaj za nas SDS in SD."

​Ob tem je Stevanović zavrnil navedbe, da nasprotujejo cepljenju proti covidu-19. Kot je dejal, se glede tega zavzemajo za svobodo odločanja: "To pomeni, da se ima vsak pravico sam odločiti, ali se bo cepil, in zaradi te odločitve ne sme biti nihče diskriminiran." Glede na to, da se sredinih protestov udeleži več tisoč ljudi, se postavlja vprašanje, kakšen uspeh bi na volitvah imela njegova stranka. Balažic poudarja, da je težko oceniti, koliko so se sredini protestniki že prej udeleževali volitev, zato je domet Stevanovićeve stranke težko napovedati: "Čez prst bi dejal, da se ta trenutno vrti okoli parlamentarnega praga, ki znaša slabih 40 tisoč glasov. Lahko pa zatrdimo, da so sredini protesti razkrili izjemno obskurnost petkovih."

"Stranka, ki se skuša prikazati kot ljudsko gibanje"

Politolog Marinko Banjac medtem opozarja, da je gibanje Resni.ca že v registru političnih strank v Sloveniji. "Čeprav gre torej formalno za politično stranko, se ta vsaj za zdaj skuša prikazati kot ljudsko gibanje in na svoj mlin speljati tok ljudskega gneva, ki je preplet nezadovoljstva s trenutno oblastjo in brezupa glede neučinkovitih ukrepov. Stevanović želi torej kapitalizirati trenutne razmere, mobilizirati ljudi in jih nagovoriti prek proticepilstva in proti PCT-ukrepom," pojasnjuje Banjac. Po njegovi oceni je takšna stranka, gledano z vidika njenih možnosti za širši uspeh, izjemno ozko usmerjena v samo eno družbeno zadevo, kot takšna pa bo po začetni evforiji težko zadržala kontinuiteto, saj nima močnih struktur in vsebin. "Zato ne vidim, da bi imela možnosti za kakšen vidnejši uspeh na volitvah," meni Banjac.

Balažic pa med drugim poudarja, da težava nastane, ko se na čelu tovrstnih protestov postavijo tisti, ki so bolj glasni, in ne tisti, ki so bolj konstruktivni, saj s tem zožijo polje dialoga. To po njegovih besedah pomeni, da bo lahko vsakršen poskus strankarskega povezovanja hitro obsojen na neuspeh. Hkrati dodaja, da se bodo morali tisti, ki najbolj glasno kričijo, da bodo zrušili establišment, skozi politiko slej ali prej etablirati. "Ob tem pa bodo seveda dovzetni tudi za vse stranpoti, ki jih obstoječi sistem dopušča," pravi Balažic.