Vsi ministri vlade Roberta Goloba so se strinjali z dvigom obveznega RTV-prispevka, ki se s prvim dnem prihodnjega leta zvišuje z dosedanjih 12,75 na 14,02 evra. To je prvo povišanje prispevka po dvanajstih letih. V tem času so skokovito narasli stroški poslovanja naše največje medijske hiše, zvišan prispevek za zakonsko dovoljenih deset odstotkov pa naj bi javnemu zavodu prinesel dodatnih 9,7 milijona evrov na letni ravni. RTVS vladno odločitev vidi kot pomemben finančni korak k stabilizaciji in razvoju javnega zavoda. "Zavedamo se, da zgolj dvig prispevka ne bo odpravil vseh nakopičenih težav, bo pa ustvaril podlago, da trende obrnemo na bolje. Upam, da bo celotnemu kolektivu služil kot motivacija za potrebne programske in poslovne spremembe," je dejal predsednik Sveta RTVS Goran Forbici.
Obeta se novela zakona
Predlog za zvišanje RTV-prispevka je pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom koordinatorice Levice Aste Vrečko, vendar na vladi ni bil takoj sprejet z odobravanjem. Pomisleke so izrazili predvsem na ministrstvu za finance pod okriljem Klemna Boštjančiča in ocenili, da zgolj dvig prispevka ne bo zadostoval pri celovitem reševanju zapletene finančne situacije na Kolodvorski. Na finančnem ministrstvu so dvig prispevka "pogojevali" s tem, da se na novo uredijo in redifinirajo razmerja med organi odločanja, saj po oceni ministrstva struktura RTV Slovenija ni optimalna. O tem so se z vodstvom RTVS pogovarjali tudi na torkovem srečanju v kabinetu predsednika vlade, kjer sta se sestanka poleg premierja Goloba udeležila tudi ministra Boštjančič in Vrečko. Po informacijah Večera je finančni minister izpostavil, da RTV Slovenija ne dosega standardov sodobnega javnega servisa, zato naj bi veljalo ločiti nadzor produkta in financ.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je med drugim dejal, da se vlada obnaša kot odgovoren ustanovitelj RTV Slovenija, ki se zaveda zahtevnega stanja v javnem zavodu. Poudaril je, da se v zadnjih dvanajstih letih nobena vlada ni znala spoprijeti z zvišanjem RTV-prispevka, ki v politiki velja za nepriljubljen ukrep. Potem ko je Golobova koalicija na začetku mandata sprejela novelo zakona o RTV Slovenija, ki so jo potrdili tudi volivci na referendumu, se v političnih krogih v zadnjem letu govori o novih spremembah zakonodaje. Da so v javnem zavodu potrebne organizacijske spremembe, meni tudi ministrica Vrečko, ki je na vladi prejela zeleno luč za predlagana izhodišča za novo spremembo zakona, ki naj bi že do konca leta romal na vlado. Ministrica pravi, da bodo na ministrstvu morda razmislili tudi o spremembi modela financiranja RTVS, glede notranje organizacije javnega zavoda pa je dejala, da gre za pristojnosti vodstva zavoda. Začasna predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak je prepričana, da je edina prava pot za medijsko hišo nova sistematizacija.
Natalija Gorščak rahla favoritinja
Prihodnji mesec bo znano, kdo bo po slovesu Zvezdana Martića prevzel vodenje RTV Slovenija. Martić je spomladi odstopil zaradi izgube zaupanja med svetniki, poleg tega sta se iz uprave poslovila Simon Kardum in Andrej Trček, poln mandat je ohranil le delavski direktor Franci Pavšer. Za položaj predsednika uprave so se na razpisu prijavili nekdanja direktorica televizije in sedanja vršilka dolžnosti predsednice uprave Natalija Gorščak, radijski direktor Mirko Štular in Boris Tomašič, direktor komercialne televizije Nova24TV, ki sodi v medijsko orbito opozicijske stranke SDS. Tomašič realno nima nobenih možnosti za prevzem najvišjega položaja RTVS, se pa po informacijah Večera nekoliko zapleta z njegovo vlogo za prijavo na razpis, zato bi se lahko izbor Martićevega naslednika zavlekel za nekaj dni, bodo pa vsi trije kandidati v ponedeljek zagotovo opravili razgovor na Kolodvorski.
Pričakovati je, da bodo svetniki za novega šefa RTVS izbirali med Natalijo Gorščak in Mirkom Štularjem. Za zdaj je nemogoče napovedati, kdo ima večje možnosti za izvolitev, kot kaže, pa je v vlogi rahle favoritinje začasna predsednica uprave, ki je položaj prevzela sredi junija. Neuradno je vplivni del svetnikov zadovoljen z njenim dosedanjim delom in verjame, da je pod njenim vodstvom mogoče uvesti spremembe, ki so nujne za stabilizacijo RTV Slovenija. Natalija Gorščak se je lani prijavila za direktorico digitalnih vsebin, a so svetniki po ponovitvi razpisa mandat zaupali Kaji Jakopič. Ko je javni zavod vodil Andrej Grah Whatmough, je bila glede na odločitev sodnih organov nezakonito razrešena z mesta direktorice televizije. Kot kandidatka za poln mandat na čelu RTVS je prepričana, da je edina prava pot za medijsko hišo nova sistematizacija. Mirko Štular vodi Radio Slovenija od leta 2019. Tudi lani se je prijavil na razpis za direktorja in bil izvoljen, čeprav naj bi podporo Martića sprva uživala Darja Groznik, ki je od kandidature odstopila. Novinarski kolegi iz Tavčarjeve mu priznavajo, da je v zadnjih letih uspešno vodil radio in ga popeljal do rekordne poslušanosti.
V prvem polletju pozitivno poslovanje
Realizacija poslovanja RTV Slovenija v letošnjem polletju kaže, da je javni zavod posloval pozitivno v višini 1,33 milijona evrov. Rezultat je za 3,4 milijona evrov boljši od načrtov za prvo polovico leta in za 5,6 milijonov evrov boljši od realizacije poslovanja v lanskem prvem polletju, je na seji sveta RTVS dejala Saša Umek Knez, ki je ob koncu minulega leta odstopila z mesta članice finančnega odbora. Prihodki poslovanja RTVS v prvih šestih mesecih tega leta so bili realizirani v višini 74 milijonov evrov in so za 1,6 milijona evrov presegli načrt, odhodki pa so bili realizirani v višini 72,7 milijona evrov in so od načrtov nižji za 1,8 milijona evrov. Stroški dela presegajo načrt za 780.000 evrov, medtem ko variabilni deli plač (nadure, dodatki in nagrajevanja) zaostajajo za planom v višini 300.000 evrov. Julija je bilo na RTV 2074 zaposlenih, zadolženost je bila 3,8 milijona evrov. Saša Umek Knez ocenjuje, da bi RTVS lahko zaključil poslovno leto z negativnim poslovnim rezultatom v višini 2,6 milijona evrov.