Svet je v zadnjih nekaj mesecih zajel fenomen globalnega mladinskega podnebnega gibanja. Nikoli v zgodovini človeštva se še ni zgodilo, da bi v tako kratkem času na vseh kontinentih sveta složno korakale množice, združene v skupnem boju, pod istim sloganom, za isti cilj. Vse se je začelo lansko poletje s komaj 15-letno deklico Greto Thunberg, ki je vsak petek trmasto stala pred vrati švedskega parlamenta in vzbujala nelagodje pri mimoidočih politikih. Zahtevala je, da odločevalci nehajo ignorirati urgentnost reševanja podnebne krize. Z vsakim petkom je ob njeni strani stalo več sovrstnikov, v nekaj mesecih pa je to preraslo v doslej največji podnebni shod na svetu. "Petki za prihodnost" so se s pomočjo socialnih omrežij razširili kot požar v vetru in zajeli ves svet.
Mladi, ki smo se rodili v Sloveniji in v drugih po zahodnih standardih razvitih državah, smo se rodili v svet obilja. Če doma zmanjka sladoleda, zoprno stokamo, da je to nepravično. Rodili smo se v svet, kakršnega naši starši in vsi, ki so prišli pred nami, niso poznali, niti si ga niso mogli predstavljati, nam je samoumeven. A samoumevnost ima svojo ceno, za katero pa le majhen del plačamo sami. Vsakodnevno vožnjo z osebnim avtomobilom, vedno topel dom, neskončne police poceni hrane, oblek in tehnike v največji meri "plačujejo" vojaki v vojnah za dobrine, v novodobno suženjstvo zakleti prebivalci globalnega juga in naši ranljivi ekosistemi. Stopnja izobraženosti mladih je danes veliko večja, kot je bila v preteklosti, zato nas je veliko, ki se zavedamo, da je današnja družba na gnilih temeljih. Gospodarstvo poganja narativ kapitalistične neoliberalne ekonomije, ki temelji na neskončnem oplajanju kapitala.
Svet, v katerem se skrb za okolje in pravično plačilo delavcev ekonomsko ne splačata, je narobe svet
