Srečko Klapš
Ali bo proizvodnja v hoški lakirnici Magne Steyr ta teden stekla? Končnega odgovora nismo dobili niti minuli konec tedna. Znano je, da se pridobitev uporabnega dovoljenja odmika zavoljo okoljevarstvene organizacije ROVO, ki po zavrnitvi njihove pritožbe na izdano okoljevarstveno dovoljenje (OVD) še vztraja pri dopolnitvi tako imenovanega lex Magna. Vanj želijo zapisati, da lahko investitor kljub 69. členu zakona o vodah na vodovarstvenih območjih gradi objekte, sicer napovedujejo upravni spor.
Odprto pismo vladi in pripravljenost na dialog
Svoje zahteve sta včeraj v odprtem pismu gospodarskemu in okoljskemu ministru Zdravku Počivalšku in Juretu Lebnu, županu občine Hoče-Slivnica Marku Soršaku ter premierju Marjanu Šarcu, predsednik Združenja ROVO Zlatko Resman in član upravnega odbora Gorazd Marinček ponovila. V njem trdita tudi, da je Magna sama pripomogla k časovni stiski, ker da je dopolnila vlogo za izdajo OVD s štirimesečnim zamikom. Predlagata tudi sestanek, kjer bi svoj predlog pojasnila. Županu Soršaku ta pobuda vliva nekaj optimizma, je dejal včeraj, saj doslej pripravljenosti, da bi sedli skupaj in poiskali kompromis, ni bilo. Ta o predlogu za spremembo zakonodaje meni, da bi lahko spreminjali zakon o vodah, manj pa verjame, da bi lahko dopolnjevali posebni zakon o Magni. Tudi pozivi rednih članov skupine za nadzor oziroma monitoring projekta Magna Nukleus, poleg Soršaka sta člana še Alojz Križman (predstavnik Univerze v Mariboru) in Tomaž Ogrin iz Alpe Adria Green, okoljevarstveni organizaciji ROVO, naj si pridejo obrat v Hočah ogledat in se pogovorit, niso bili uslišani.
A da so pripravljeni na dialog, je za Večer povedal predsednik združenja ROVO Zlatko Resman. Dejal je še, da so se pripravljeni odpovedati morebitni tožbi proti izdanemu OVD na upravnem sodišču, če vlada dopolni lex Magna, kot predlagajo. Presenetil pa je z izjavo, da se ROVO nikoli ne bi pritožil na OVD, če jim Magna Steyr decembra lani ne bi preko resornega ministrstva skušala odvzeti statusa društva v javnem interesu, in to zaradi domnevnega političnega udejstvovanja Gorazda Marinčka. Marinček ima za vse izjave v javnosti soglasje upravnega odbora združenja ROVO, je še dodal Resman.
Ne na plečih Štajerske
Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, se je na zaplete ob zagonu proizvodnje v lakirnici Magne Steyr odzvala v soboto: "Pozivam vse, da izpolnijo svoje obveze, spregovorijo v skupnem jeziku, prerekanja in nesoglasja pa rešujejo tam, kjer je za to predviden čas in prostor, vsekakor pa ne na plečih Štajerske in njenih prebivalcev." Dodala je še, da je za postopke odgovorna država, in čeprav gospodarstveniki velikokrat opozarjajo, da so dolgotrajni, birokratko zapleteni in nelogični, jih je treba spoštovati. "In pričakujemo, da jih spoštujejo tudi vsi drugi. Nikakor ne moremo pristati na to, da bo zdaj Magna, drugič nekdo drug, žrtev nespoštovanja dogovorov, neurejenih postopkov, prelaganja odgovornosti in zavlačevanja," še meni Podgornikova.
Če proizvodnja ne starta ta teden, je ne bo vsaj do konca leta
Magna Steyr ima od minulega četrtka dokončno okoljevarstveno dovoljenje, ki pa še ni pravnomočno. Zavrnitev pritožbe jih ne preseneča, ker so izpolnili vse zahteve slovenske zakonodaje in inštitucij ter po svojih najboljših močeh tudi pričakovanja različnih nevladnih organizacij: "Še vedno pa OVD ni pravnomočno in ne moremo pričeti proizvodnje, ki jo načrtujemo za ta teden in je pomembna za izpolnjevanje obveznosti, ki jih imamo do poslovnih partnerjev."
V Magni so včeraj za Večer pojasnili še, da bi jih neobratovanje lakirnice, v katero so doslej vložili že okoli 160 milijonov evrov, skupaj s stroški morebitne prilagoditve proizvodnje v Gradcu dnevno stalo 140.000 evrov. "Če ne bomo zagnali proizvodnje pravočasno, bomo morali zaradi obvez do naročnikov poiskati alternativne rešitve, ki bodo omogočile zanesljive dobave," še pojasnjujejo v kanadski multinacionalki.
140 tisoč evrov na dan bi Magno Steyr stalo neobratovanje lakirnice, skupaj s stroški prilagoditve proizvodnje v Gradcu
