A tega Barbara Kürner Čad ni storila z namenom, naj jo tudi sklene, je danes povedala med pričanjem pred preiskovalno komisijo DZ o sumih nezakonitega financiranja strank.
Portal Necenzurirano je sicer leta 2021 poročal, da naj bi Telekom kmalu po nastopu vlade Janeza Janše, spomladi 2020, sklenil pogodbo z Inštitutom za avtorsko pravico, ki ga je nekaj mesecev pred tem na domačem naslovu ustanovil Blaž Rant, za plačilo nadomestila za distribucijo Nova24TV in več drugih programov.
"Samo v letu 2020 je Inštitut za avtorsko pravico po uradnih podatkih ustvaril 918.000 evrov prihodkov. Denar je praktično v celoti nakazal naprej svojim poslovnim partnerjem, največji delež Nova24TV, ostalo pa drugim medijskim hišam," je pisal portal. Do konca leta 2021 naj bi po poročanju portala inštitut od Telekoma Slovenije prejel skupno okrog dva milijona evrov.
"Niti jaz kot predsednica nadzornega sveta niti nadzorni svet Telekoma Slovenije ni nikoli obravnaval te pogodbe niti se z njo ni vsebinsko seznanil, ker je to bilo v pristojnosti uprave," je na današnji seji komisije DZ zatrdila Kürner Čadova, ki je bila od septembra 2019 do junija 2020 tudi predsednica nadzornega sveta Telekoma. Je pa povedala, da je Rant 10. marca 2020, tri dni pred nastopom mandata tretje vlade Janeza Janše, na naslov njene odvetniške pisarne naslovil elektronsko pošto. To je Kürner Čad pripisala okoliščini, da je ta njen elektronski naslov javno dostopen.
Rant ji je pisal, da bi rad s Telekomom vzpostavil nek dogovor glede pravnih oseb, ki jih zastopa. Portal je poročal, da sta bili poleg Nova24TV to še družba PRO TV, ki izdaja program TV3, in družba Topstream, ki izdaja Golica TV in Čarli TV. V dopisu je Rant poudaril, da tega ne bi rad urejal preko javne agencije za varstvo konkurence, je še navedla Kürner Čadova. Dopis je odstopila v reševanje tedanjemu predsedniku uprave Telekoma Tomažu Seljaku.
Ta pogodba je bila sicer po navedbah predsednice komisije Mojce Šetinc Pašek (Svoboda) sklenjena 14. marca 2020. Na vprašanje, ali bi Seljak lahko posredovanje sporočila razumel kot vpliv, da mora to pogodbo skleniti, je Kürner Čadova odgovorila, da je to nemogoče. Dodala je, da je ta dopis predsednik uprave prejel neodvisno od nje, vendar da ljudje pogosto mislijo, da se predsedniki nadzornih svetov ukvarjajo s tekočimi posli, "kar smo vsaj v mojem mandatu zelo strogo ločili", je navedla. Dodala je, da je soglasje k pogodbam nadzorni svet dajal skladno s statutom, ko so bile vredne dva milijona evrov ali več.
Po prihodu Janševe vlade ni bila več zaželjena
Šetinc Pašek se je dotaknila tudi imenovanja vidnega člana SDS Cvetka Sršena na mesto predsednika uprave marca 2021, dober mesec dni pred koncem mandata članice nadzornega sveta Kürner Čad, z vprašanjem, ali je kandidat ustrezal kriteriju vrhunskega menedžerja. Kürner Čadova se je strinjala, da takšna menjava ni bila po pravilih, pri katerih je vztrajala tudi sama, vendar da je bil nadzorni svet takrat sestavljen tako, da je Sršen dobil potrebno podporo.
Na vprašanje ali so se za državna podjetja spremenile okoliščine ob nastopu vlade Janeza Janše 13. marca 2020, je Kürner Čad odgovorila, da so jo pozivali k odstopu z mesta predsednice nadzornega sveta in ni bila več zaželena na tej funkciji. To, da ima menjava vlade neposreden vpliv na delovanje državnih podjetij, je ocenila kot problem.
Seja preiskovalne komisije je bila pred in po navedenem zaprta za javnost, saj so se vprašanja nanašala na stvari, ki bi se lahko kvalificirale kot poslovna skrivnost. Po informacijah STA pa je komisija prišla do prvih ugotovitev, ki naj ne bi bile ugodne za tedanjo politično oblast. Ugotovitve bo preiskovalna komisija posredovala finančni upravi in drugim institucijam, javnosti pa bo s podrobnostmi seznanila na novinarski konferenci prihodnji teden.
