Srečko Klapš
Danes je pred preiskovalno komisijo državnega zbora o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ji predseduje Jernej Vrtovec (NSi), nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pojasnil svoj pogled na sanacijo bank in odgovarjal na vprašanja poslancev. Rdeča nit njegovih pojasnil je bila, da sta bila sanacija bank in izbris imetnikov podrejenih obveznic in malih delničarjev iz kapitala saniranih bank v skladu z ustavo. Večkrat je poudaril tudi, da bi morala vlada socialno najšibkejšim in nepoučenim imetnikom podrejenega dolga saniranih bank, ki so finančne instrumente kupovali pri bančnih okencih, povrniti škodo, česar še do danes ni storila.
"Državljani ne bi mogli do svojega denarja"
Pa ji tega po njegovem tudi ne bi bilo treba, če bi vlada Boruta Pahorja poslušala opozorila in se za sanacijo bank odločila v času, ko je večina evropskih vlad zagotovila kapital za dokapitalizacijo bank: "Če bi to storili pred letom 2012, morda ne bi prišlo do izbrisa podrejencev in nihče od vlagateljev ne bi izgubil denarja, sanacija pa bi bila veliko cenejša." Presenetilo ga je, kot je dejal Jazbec, da so imele banke konec leta 2012 enajst milijard evrov posojil, ki jih posojilojemalci niso odplačevali, še bolj pa to, da so bile za sanacijo problematične le štiri milijarde evrov. "Večkrat se v javnosti pojavlja teza, da smo davkoplačevalci morali v banke zmetati pet milijard evrov. Sam menim, da smo morali pokriti luknjo za kredite, ki se nikoli niso vračali," je dejal. Glede na to, da je bilo v tistem obdobju v bankah 22 milijard evrov depozitov, od tega zajamčenih za 15 milijard, bi se lahko zgodilo, da ti v nekem trenutku ne bi mogli do svojega denarja.
V bankah je bilo v tistem času 22 milijard evrov depozitov, od tega 15 milijard zajamčenih; lahko bi se lahko zgodilo, da državljani ne bi mogli do svojega denarja.
Ob sanaciji slovenskega bančnega sistema je bilo za 580 milijonov evrov izbrisa podrejenih instrumentov.
"Računsko sodišče je podalo zgolj pavšalne ocene, da je bil prenos terjatev na DUTB netransparenten"
O izbrisih tudi s Kotnikom in Žnidaršič Kranjčevo
Na vprašanje, ali se je pred izbrisom o tem pogovarjal s Tadejem Kotnikom in Alenko Žnidaršič Kranjc, je odgovoril pritrdilno. S Kotnikom si je kasneje tudi dopisoval, Žnidaršič Kranjčevo pa je zanimal izbris podrejenih obveznic Banke Celje. Na primeru Španije in Italije, ki sta poplačali podrejence, ki so te instrumente kupovali pri bančnih okencih in so bili morda zavedeni ali premalo poučeni, je ponazoril, da bi to lahko storila tudi Slovenija, za kar bi potrebovala okoli 60 milijonov evrov. "Če prav razumem, je tudi v Sloveniji na podlagi sodišč že prišlo do poplačila vsaj dveh lastnikov na podobni podlagi," je ugotavljal Jazbec. Na vprašanje, kaj meni o tem, da bi po predlogu zakona odškodnino morala kriti Banka Slovenije, pa ni odgovoril, saj z njim ni seznanjen. Je pa ocenil, da je v Sloveniji očitno prevladalo mnenje, da je bilo s celotnim postopkom skrbnih pregledov in sanacije bank nekaj narobe. "Ne morem se znebiti občutka, da je bil ta del sproduciran s strani drugih kupcev podrejenih papirjev bank, ki ne bi nikoli mogli trditi, da so bili zavedeni," je še dejal Jazbec.
"Banka Slovenije ni krivec za bančno luknjo"
Zavrnil je očitke, da je prav Banka Slovenije največji krivec za nastanek bančne luknje, ker da v vlogi regulatorja ni opravila svojega dela. Na ugotovitev Vrtovca, da nekatere priče, zaslišane pri komisiji, menijo drugače, je Jazbec odgovoril: "Zakaj priče menijo, da je Banka Slovenije diktirala tempo, morate vprašati njih." Na dodatno vprašanje, kako komentira, da je bil zaradi svoje vloge pri sanaciji bančnega sistem ovaden, je odgovoril, da je s predkazenskim postopkom seznanjen iz medijev, sam pa da ne razpolaga z nobeno ovadbo, razen tega, da je bila pri njem opravljena hišna preiskava. "Opravljal sem delo v skladu s pravnim redom in zakonodajo," je še dejal in problematiziral, kako lahko v medije pridejo informacije o predkazenskih postopkih, ki bi morale biti po zakonodaji tajne.
Prenos terjatev na DUTB pa da je bil po njegovem mnenju transparenten. "Tudi računsko sodišče je podalo zgolj pavšalne ocene, da je bil prenos netransparenten," je odgovoril. Na vprašanje, kako se je kako podjetje uvrstilo na seznam za prenos terjatev, Jazbec ni mogel odgovoriti, saj kot je dejal, pri tem ni sodeloval. Zanikal je tudi pritiske nanj ali na druge člane sveta centralne banke glede uvrstitve ali neuvrstitve nekaterih podjetij na spisek za prenos terjatev.
