"Da ne bi zaradi skrajno neodgovornega sporočila na spletni strani Vrhovnega sodišča o njihovem "neupoštevanju" ali celo "nespoštovanju" sodbe ESČP v zadevi ProPlus prišlo v širši javnosti do še večje škode, kot jo je to sporočilo že povzročilo, naj kot eden od podpisnikov javne kritike tega ravnanja skušam naši kritiki dodati še nekaj zlasti za širšo (laično) javnost nujnih pojasnil:
1. To sporočilo Vrhovnega sodišča je sicer neodgovorno, vendar ne pomeni, da Slovenija ne spoštuje sodb ESČP, kot včasih Rusija ali Združeno kraljestvo. Pred ESČP je namreč vedno tožena država, ne to ali ono njeno sodišče - in od vlade (ne od sodišča) je odvisno, ali bo sodba ESČP uresničena. In nedvomno bo. Če je do ugotovljene kršitve prišlo zato, ker zakon, po katerem je odločalo domače sodišče, ni bil v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), bo seveda treba popraviti tudi zakon.
2. Kadar je država (njena vlada) mnenja, da je sodba napačna, lahko, če ima dovolj argumentov za to, zahteva, da o tem razsodi še Veliki senat ESČP. Ker je bila v tem primeru prva sodba izrečena soglasno, tudi s soglasjem slovenskega sodnika, in ker tudi toliko slovenskih pravnikov misli, da je pravilna, Slovenija tega najbrž ne bo zahtevala. Če vrhovno sodišče misli drugače, lahko le predlaga vladi, naj sproži gornji postopek - drugače je sodba dokončna in bo izvršena.
3. Kadar ESČP razsodi drugače kot prej domače sodišče, domače sodbe ne more razveljaviti, ampak le ugotovi, da je bila z njo kršena EKČP in za to običajno določi znesek "pravičnega zadoščenja", ki ga mora država izplačati žrtvi kršitve.
