Nemir dežurnega prognostika pozimi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pozimi je oblačnost večinoma plastovita, razpotegnjena in ne raste prav rada v višino.
Natalija Jurše

Morda si mislite, da je napovedovanje vremena, ko prevladuje območje visokega zračnega tlaka in ko ni vremenskih front, pač mačji kašelj, da takrat zamahnemo z roko in na hitro rešimo stvar. No, ni čisto tako.

Pri vremenu se vedno najdejo kakšne "zanimivosti", ki dežurnemu prognostiku kalijo mir. Sploh pozimi je takih situacij več. Začnemo lahko kar z oblačnostjo. Če se spomnite, sem pred časom pisal o razlikah v oblakih med toplo in hladno polovico leta. Pozimi je oblačnost večinoma plastovita, razpotegnjena in ne raste prav rada v višino. Če jo gledate s satelita, so to manjše ali večje ploskve, ki zasenčijo enako veliko površino na tleh. Kopasta oblačnost lahko daje, če jo opazujemo s tal, vtis precej oblačnega neba - tudi če je med oblaki precej vrzeli. Temu rečemo kulisni učinek.

Predstavljajte si, da je na nebu več oblačnih stolpov, ki kipijo kvišku. S strani res zastrejo precej nebesnega svoda, a če bi te oblake gledali s satelita, je med njimi lahko precej vrzeli, skozi katere pride do tal veliko sončne svetlobe, pa še sonce je takrat precej višje na nebu. Zato je dan v primeru, ko imamo ne ravno strnjeno kopasto oblačnost, lahko precej svetel. Taki oblaki so s strani tudi obsijani s soncem - in ta svetloba se od njih odbija in dodatno doprinese k osvetljenosti tal. V primeru slojaste zimske oblačnosti pa sončni žarki vstopajo pod nizkim kotom, zato jih precej manj lahko pride skozi morebitne vrzeli v oblačnem sloju, svetloba, ki jo je zaradi kratkih dni že tako manj, pa še dodatno oslabi. Lahko tudi rečemo, da pozimi vsak oblak precej učinkoviteje zmanjša količino sončne svetlobe, ki pride do tal. Poleg tega lahko poletno sonce tanjše oblačne sloje tudi posuši ali razkroji, pozimi pa je prešibko za to.

Tako je vtis vremena ob podobni količini oblakov na nebu pozimi precej drugačen kot poleti. Tako lahko ves dan vidimo zaplate modrega neba, sonca pa skoraj ne bo. Kar lahko precej vpliva tudi na dnevno segrevanje zraka. V anticiklonu, ki je sicer sinonim za mirno vreme, je napoved oblačnosti pogosto kar velik izziv za meteorologa. Če ne napoveš dovolj točno, kako bo z oblaki, se bo to zagotovo poznalo tudi pri temperaturi, ki jo je sicer od vseh meteoroloških količin še najlažje napovedati.

Zimski anticikloni radi postrežejo z nizko oblačnostjo, ki je lahko precej muhasta. Že ob majhni spremembi smeri vetra ali ko veter dovolj oslabi, kar na lepem izgine ali se razkroji, lahko je vzrok tudi dotok nekoliko bolj suhega zraka. Težko je namreč predvideti take majhne spremembe, do katerih lahko pride v razmeroma plitvi plasti ozračja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta