Denis Živčec
ZDA bodo Ukrajini namenile dodatno vojaško opremo v vrednosti 675 milijonov dolarjev. Vključevala bo samovozne havbice, vodene rakete in topniško strelivo, je napovedal ameriški obrambni minister Lloyd Austin v ameriškem vojaškem oporišču v Ramsteinu v Nemčiji. Tam je včeraj gostil srečanje zavezniških držav oziroma kontaktne skupine za Ukrajino. Austin je tudi izrazili prepričanje, da se učinki vojaške podpore tujih držav Ukrajini kažejo: "Sedaj smo priča vidnemu uspehu naših skupnih prizadevanj na bojišču!" Dodal je, da so zaveznice v tem dolgoročno.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že v sredo potrdil, da so ukrajinske sile pri Harkovu zavzele več vasi, ki so jih kmalu po začetku napada na Ukrajino 24. februarja zasedle ruske sile. Zelenski ni navedel, katere kraje so zavzeli, je pa dejal: "Vsi smo ponosni na naše vojake!" Slišati je, da so ukrajinske sile na območju Harkova dosegle preboj, vendar tega uradno ni nihče potrdil, piše BBC. Glede na navedbe ruskih poročevalcev naj bi bile ukrajinske sile od torka napredovale na območju kraja Balaklija, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Medtem so ruske sile spet obstreljevale Harkov, drugo največje ukrajinsko mesto, ki pa jim ga nikoli ni uspelo zavzeti.
Medtem je vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni zatrdil, da je bila ukrajinska vojska tista, ki je izvedla raketne napade na ruska vojaška oporišča na Krimu. Eksplozije v letalski bazi Saki v začetku minulega meseca, v katerih je umrla najmanj ena oseba, je Moskva pojasnjevala kot nesrečo, v kateri je eksplodiralo strelivo zaradi neupoštevanja varnostnih pravil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Krimski polotok, ki si ga je Rusija prisvojila leta 2014, je bil v prvih mesecih vojne le redko tarča napadov ukrajinskih sil.
Rusija energije ne uporablja kot orožje proti Evropi, pa je v sredinem govoru na gospodarskem forumu v Vladivostoku dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Za največjo grožnjo svetovnemu miru je izpostavil sankcije, s katerimi skuša Zahod oslabiti in izolirati Rusijo, a mu to, tako Putin, ne uspeva. Moč Zahoda po njegovem slabi, prihodnost je v Aziji. Pretežni del govora je Putin namenil vojni v Ukrajini in njenim posledicam, med katerimi prednjači energetska kriza. Ta posebej pesti Evropo, potem ko se je občutno zmanjšal uvoz ruskega plina. Krepi se strah, da se utegne že kmalu povsem ustaviti, cene energije pa so eksplodirale, piše slovenska tiskovna agencija STA. Če se bo EU dejansko odločila za zamejitev cen nafte in plina, kar bi bila "absolutno neumna odločitev", bo Rusija ustavila dobavo teh energentov, je zagrozil Putin. "Dobavljali ne bomo ničesar, kar je v nasprotju z našimi interesi. Nobenega plina, nobene nafte, nobenega premoga, nobenega kurilnega olja, ničesar." Dodal je, da se globalna situacija hitro spreminja in izvoz se vse bolj usmerja proti Aziji. O vojni je rekel, da je bil napad na Ukrajino nujen in je okrepil suverenost Rusije. "Ničesar nismo izgubili in ničesar ne bomo izgubili," je bil odločen.
Za sankcije je prepričan, da bolj škodijo Zahodu, ki jih je uvedel, kakor Rusiji. V nasprotju z napovedmi se bo rusko gospodarstvo v letošnjem letu po besedah predsednika skrčilo minimalno, za okoli dva odstotka. EU je še očital, da se uklanja "diktaturi ZDA" in ogroža življenjski standard lastnih ljudi in socialno-ekonomsko stabilnost.
Zahodu je Putin očital še, da je v dogovoru o izvozu ukrajinskega žita, ki je bil dosežen ob posredovanju ZN in Turčije, prevaral Rusijo in države v razvoju, saj da zdaj večina ukrajinskega žita pristane v rokah Evropejcev, in ne najrevnejših, kar je bil namen dogovora. Rusija bo zato omejila število držav, ki bodo lahko prejemale te pošiljke, je bil oster.
