Luka Mlakar
Po tem ko so iz največje vladne stranke včeraj prihajala nasprotujoča si stališča glede vložitve pobude za ustavno presojo člena zakona o finančni upravi, ki uslužbencem Fursa v primeru suma hujših davčnih kršitev omogoča možnost tajnega sledenja blaga brez sodne odredbe, je premier Robert Golob danes sporočil, da so se v koaliciji dogovorili, da vsaka od treh koalicijskih strank prispeva po tretjino podpisov poslancev za vložitev pobude za presojo ustavnosti. Spomnimo, vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je včeraj izjavil, da bi bilo "milo rečeno nenavadno", če bi v koaliciji sami vložili pobudo za ustavno presojo. "Če bi dvomili v ustavnost zakona, ne bi pritisnili na tipko za," je dejal Sajovic.
Golob: V koaliciji bomo skupaj prispevali podpise
Golob je navedbe Sajovica danes komentiral z besedami, da so včeraj še preigravali različne scenarije: "Vodja poslanske skupine je razmišljal o drugem scenariju, danes smo te scenarije med seboj soočili in našli tretjega." Predsednik vlade je zatrdil, da bodo podpise pod zahtevo za presojo ustavnosti prispevali tudi poslanci Gibanja Svoboda. "Zakaj? Ker želimo ponovno dati jasno sporočilo, da smo kot koalicija enotni, da se znamo pogovarjati in da bomo večino stvari delali skupaj. Ta ustavna presoja je pomembna, da se odpravijo dvomi in ne bi kasneje prišlo do razveljavitve tega konkretnega člena. Zato hočemo, še preden se začne ta člen v praksi izvajati, dobiti zelo jasno presojo, ali je ta člen na kakršenkoli način mogoče sporen," je pojasnil Golob.
V poslanski skupini Gibanja Svoboda sicer na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora ocenjujejo, da člen, ki omogoča prikrito sledenje blagu, ni v neskladju z ustavo. "Ampak na koncu odloča ustavno sodišče. Zato smo se tudi odločili za skupen korak, da bomo v koaliciji skupaj prispevali podpise in nato vložili ustavno presojo. Verjamem, da s tem zaključujemo poglavje glede zakona o finančni upravi," je pojasnil predsednik vlade.
Golob: Odločitev glede novega notranjega ministra bi lahko padla naslednji teden
Po odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar decembra lani predsednik vlade Robert Golob še ni predlagal njenega naslednika. V zadnjih tednih je opravljal pogovore z morebitnimi kandidati, po njegovih besedah pa bi odločitev lahko padla naslednji teden. Ime kandidata bi tako v državni zbor lahko poslal do konca tega meseca. Vodenje ministrstva za notranje zadeve je po odstopu Bobnar začasno oziroma za največ tri mesece prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. V javnosti je sicer med tem že zaokrožilo več imen morebitnih kandidatov, tudi možnost, da bi na čelu tega resorja ostala Ajanovič Hovnik, a premier Golob za zdaj konkretnih imen kandidatov še ni komentiral.
V SD se ne nameravajo podpisati pod pobudo
Poslanci so v torek po odložilnem vetu državnih svetnikov vnovič podprli novelo zakona o finančni upravi. Na prvem glasovanju so za potrditev novele glasovali le poslanci Svobode, medtem ko so se v SD in Levici zaradi pomislekov glede tajnega sledenja vzdržali. Na drugem glasovanju so poleg poslancev Svobode zakon podprli tudi v Levici, v SD pa so se spet vzdržali. Iz Levice, ki je pri drugem odločanju spremenila svoje stališče in preprečila padec prvega vladnega zakona v tem mandatu, so sporočili, da bodo poslanci koalicije člen o prikritem sledenju zaradi številnih pomislekov poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.
Čeprav je Golob izrazil prepričanje, da v koaliciji z odločitvijo, da se pod zahtevo za ustavno presojo podpišejo poslanci vseh treh vladnih strank, torej Svobode, SD in Levice, zapirajo poglavje glede zakona o finančni upravi, podpisov pod zahtevo ne nameravajo prispevati v SD, ker da, kot piše portal N1, dokončnega dogovora o tem na današnjih koalicijskih usklajevanjih ni bilo. Na pojasnila poslancev SD še čakamo. V Levici na drugi strani napovedujejo, da bodo njihovi poslanci prispevali podpise pod pobudo. Pobudo za presojo ustavnosti lahko namreč vloži tudi tretjina poslancev, torej 30. Glede na to, da ima Svoboda 41, Levica pa 5 poslancev, se lahko na ustavno sodišče obrnejo tudi brez podpisov poslancev SD.
Ustavno presojo napovedal tudi varuh človekovih pravic
Da bo zahteval ustavno presojo novele zakona o finančni upravi, je sicer danes napovedal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kot izhaja iz novele, se lahko predstojnik finančne uprave odloči za uporabo tehničnih pripomočkov oziroma sledilnih naprav, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja (GPS) za zbiranje podatkov o položaju in gibanju, so poudarili pri varuhu človekovih pravic. Svetina ocenjuje, da gre pri tem za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica. "Poleg tega pri odreditvi navedenega ukrepa ni predviden predhodni sodni nadzor. Ukrep je po noveli zakona možno odrediti zgolj na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov, kar pa je razmeroma nizek dokazni standard," je poudaril Svetina in dodal, da v noveli ni jasno določeno, koliko časa lahko prej omenjeni ukrep sploh traja.
