Nevladne organizacije, ki so bile januarja izbrane na decembrskem razpisu urada vlade za komuniciranje, so doživele konec preteklega tedna neprijetno presenečenje. Razpis decembra je bil reden, kot že več let pred tem, za letno sofinanciranje ozaveščevalnih in izobraževalnih projektov pa je bilo namenjenih 112.000 evrov. Gre za vladno podporo aktivnostim nevladnih organizacij, ki podpirajo medijsko opismenjevanje in boj proti lažnim novicam, krepijo solidarnostne prakse medkulturnih izmenjav in razumevanje vse bolj kompleksne sodobnosti.
Urad vlade za komuniciranje (UKOM), ki ga vodi Uroš Urbanija, pa se je odločil v imenu epidemije virusa Sars-CoV-2 organizacije nagovoriti zatrjujoč, da so nastale "razmere, ki terjajo izjemno racionalno porabo proračunskega denarja" - ta naj bi bil nujno potreben za ukrepe obvladovanja epidemije in za financiranje interventnih ukrepov. Zato so priložili aneks, s katerim bi nevladniki odstopili od pogodbe in možnosti sofinanciranja. Goran Forbici iz krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS pravi, da se žal zdi, da se uresničujejo grožnje člana SDS Branka Grimsa, ki jih je izrekel maja 2018 na javni televiziji. Tedaj je napovedal, da če stranka SDS prevzame oblast, bodo prenehali financirati nevladne organizacije, saj se je milijone, po mnenju člana danes vladajoče stranke, metalo skozi okno, od tega pa naj ne bi imeli "dejansko nobene razvojne koristi".
Na vladni urad za komuniciranje je ta teden naslovil poslansko pobudo tudi poslanec iz stranke SD Marko Koprivc. V njej je urad pozval, naj poziv nevladnim organizacijam k podpisu aneksa prekliče. Pojasnil je, da postaja vse bolj jasno, kako pomembno je, da države kljub omejevalnim ukrepom zaradi pandemije ohranijo najvišje standarde demokratičnosti, družbene povezanosti, solidarnosti in zavezanosti k vključevanju vseh. Nevladne organizacije so "vse od slovenske osamosvojitve naprej nase prevzemale veliko odgovornost soustvarjanja skupnih demokratičnih postulatov družbe in države, nastavljale ogledalo morebitnim stranpotem politike, nosile ključno vlogo povezovalca med družbo in državo ter bile njun vezni člen in glasnik preslišanih potreb družbe po uveljavitvi potrebnih sprememb," je spomnil.
Pandemija kot priložnost
Na naša vprašanja so nam iz vladnega urada za komuniciranje sporočili zgolj, da so se jim "izjemno povečali nekateri stroški, ki nastajajo iz postavk, namenjenih najbolj ranljivim skupinam". "Prepričani smo, da imajo ranljive skupine kljub epidemiji enake pravice do biti obveščen kot vse ostale skupine. Nesprejemljivo bi namreč bilo, da jih zaradi omejenih proračunskih sredstev diskriminiramo pri celovitem informiranju. Naj pojasnimo, da so bila samo sredstva, namenjena podnaslavljanju, v skladu z letnim načrtom porabljena že do konca marca 2020. Prav zato smo iskali različne možnosti, kako nadaljevati." Na naše dodatno vprašanje, ali gre zgolj za več stroškov prevajanja v znakovni jezik ali so in za koliko natančno se ti stroški povečali, smo dobili zgolj potrditev, da "gre za izjemno povečanje stroškov za tolmačenje in podnaslavljanje". Na vprašanje, ali je katerikoli del komunikacije, ki se je za UKOM povečal, bil posebej usmerjen tudi v naslavljanje stisk in informiranje brezdomcev, oseb v stiski, migrantov in beguncev, delavcev iz drugih držav, žrtev trgovine z ljudmi, odvisnikov, nismo prejeli odgovora. So pa na vladnem uradu za komuniciranje dodali, da "seveda razmišljamo tudi o vseh ostalih ranljivih skupinah in načinih, kako bi jih lahko nagovorili", in da bodo "pri tem veseli tudi idej nevladnih organizacij".
Na vladnem uradu še zatrjujejo, da "je jasno, da se izobraževalni projekti v času COVID19 ne morejo izvajati, da pa je smiselno vso energijo usmeriti v ozaveščanje javnosti glede nevarnosti COVID19". Zato naj bi organizacijam, ki "ne morejo izvajati svojih aktivnosti", ponudili možnost razdora pogodbe. Vendar se po naših informacijah ni nobena od organizacij obrnila na urad, ker naj ne bi mogla izvajati prijavljenih aktivnosti. Natančnega odgovora tudi na to vprašanje od vladnega urada nismo prejeli. Pojasnili so zgolj, da so se zavezali, da bodo različnim organizacijam v tem letu namenili med 7.000 pa do 18.000 evrov.
Na Centru nevladnih organizacij (CNVOS) opozarjajo, da urad z letnim proračunom za letošnje leto v višini 4,9 milijona evrov ne bi smel imeti težav izpolniti obveznosti v višini dobrih sto tisoč evrov, ki pa lahko za mnoge nevladne organizacije pomeni ohranitev možnosti delovanja in programov. "Mislim, da je precej jasno, da problem ni finančni. Ne gre za denar, temveč za to, da novi vladi in novemu vodstvu vladnega urada za komuniciranje aktivnosti izbranih nevladnih organizacij niso po godu," je prepričan Goran Forbici. Zato so nevladne organizacije obvestili, da ni nobene potrebe, da podpišejo anekse. Tudi če bi se vlada odločila denar namenjati za sodni poskus prekinitve sklenjenih pogodb o sofinanciranju, pravi, je sodna praksa jasna. Dolžnost izpolnitve pogodbenih obveznosti ostane za vse že opravljene aktivnosti do trenutka, ko se bi s sodbo morebiti razvezalo pogodbo.
