Darja Kocbek
Energetska zbornica Slovenije (EZS), ki zastopa energetska podjetja, podpira prizadevanja za čimprejšnji sprejem Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), so sklenili na seji upravnega odbora zbornice. Gre za dokument, ki ga mora Slovenija do konca tega meseca poslati Evropski komisiji v Bruselj, sicer ji grozi, da bi jo lahko doletele sankcije v obliki zmanjšanja kohezijskih sredstev.
Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, je članom upravnega odbora EZS dejal, da ima zagotovila iz kabineta predsednika, da bo vlada v odstopu ta dokument pravočasno sprejela in ga poslala v Bruselj, imajo pa v zbornici k predlogu NEPN kar precej pripomb. Ena glavnih je, da Slovenija nima energetske strategije, ki bi morala biti podlaga za pripravo tega načrta, prav tako ne zakonodaje, ki bi omogočila njegovo izvedbo. Vlado in ministrstva so zato pozvali k pripravi in uskladitvi vseh potrebnih zakonskih in podzakonskih aktov, "ki so v Sloveniji potrebni za doseganje različnih podnebno-energetskih ciljev, vključno z umeščanjem projektov v prostor".
V pripravi je nova različica
Državni sekretar Kumer je članom upravnega odbora EZS pojasnil, da na podlagi pripomb iz javne razprave, ki se bo zaključila konec tedna, že pripravljajo novo različico NEPN za sprejem na vladi, kako se bo odločila politika, ne more napovedati. Največ napetosti da je sicer med ministrstvom za okolje in prostor ter ministrstvom za finance, medtem ko je ministrstvo za infrastrukturo na sredini te osi. Sama Evropska komisija je predvidela, da bodo države članice svoje načrte do sredine leta 2023 nadgradile (sprejela je recimo že zeleni dogovor, ki bo zahteval nadgradnjo), do konca leta 2024 pa pripravile novo različico, in do takrat bo v Sloveniji treba uskladiti in sprejeti zakonodajo na področju varovanja okolja in umeščanja v prostor.
Da v načrtu ni hidroelektrarn niti drugega bloka jedrske elektrarne, moti zbornico.
Za izvedbo načrta NEPN bi po sedanji oceni do leta 2030 potrebovali 20 milijard evrov, kar sta dva letna proračuna države.
V Sloveniji od leta 2004 ni bil sprejet noben strateški dokument na področju energetike.
