Benjamin Kovačič, Rado Lobnik
in
Domen Frangež
so kmetje, ki živijo tudi od zemlje v Hočah. Natančneje, od zemlje, kjer naj bi na 100 hektarjih relativno kmalu stala industrijska cona in tovarniški kompleks velikega tujega investitorja - kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta Magne International, katerega del je graška Magna Steyr. Trojica s še petimi somišljeniki se bori vsaj za to, da dobijo v zameno za svojo zemljo nadomestna zemljišča. Skupaj imajo v lasti okoli 16 hektarjev zemlje, ki zanima občino, a obdelujejo jih 80 hektarjev, saj imajo preostalo zemljo v najemu. Za prodajo pa so se odločili skoraj vsi, ki zemlje ne obdelujejo in jo le dajejo v najem, torej večina lastnikov. A kmetje potrebujejo za preživetje zemljo, ne denarja. Čeprav je za nujno obravnavo že pripravljen predlog zakona o strateški investiciji državnega pomena v občini Hoče - Slivnica, ki v primeru nestrinjanja s ponujeno pogodbo za odkup zemlje s strani države uzakonja možnost razlastitve, kmetom nadomestne zemlje ni ponudil še nihče. Na mizi je le odkup.
Se bo dalo zaslužiti? Vrednost zemljišč severozahodno od Letališča Edvarda Rusjana, med avtocesto in železnico, je ocenjena na "nekoliko več, kot je bila vrednost pri avtocesti", župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak
zaradi sporazuma o tajnosti novega gospodarskega projekta ne sme posredovati nobenih konkretnih informacij. Preračunano to pomeni, da bo država pripravljena odšteti kakšen cent ali evro več od 8,6 evra za kvadratni meter. Če lastnik v 30 dneh ne bo sprejel ponudbe, bo stekel postopek razlastitve.
Stisnjeni kmetje, odvisni od zemlje
"Mene denar ne zanima, jaz potrebujem zemljo, če želim preživeti. Do sedaj so rekli, da ponujajo zemljišča, kje, v kakem razmerju in kaka zemljišča, pa še niso povedali," zmajuje z glavo Kovačič. V hlevu ima 300 glav živine, od tega 180 molznic. Na območju, ki naj bi postalo industrijsko, ima tri hektarje njiv, deset jih ima tam v najemu. Zemljo je želel že odkupiti, pa je prej nihče ni prodajal, ker je bil v zraku projekt Oreh (padli projekt industrijske cone na istem območju). "Sedaj so ljudje komaj začeli spet prodajati zemljo, pa tole. Nimam nič proti projektu, ampak naj ponudijo nadomestna zemljišča," pravi. A tu bi lahko nastala težava. Zemlja v bližini je v državni lasti, a kmetom ned osegljiva, saj jo sklad kmetijskih zemljišč oddaja Perutnini Ptuj (ki jo lastniško obvladuje ruski kapital), njive ima v Rogozi tudi Zavod za prestajanje kazni Maribor, vendar jih ne daje v najem. "Tako z državno zemljo v bistvu služijo Rusi," pravi kmet. "Mi živimo od kmetije. Kaj bomo, če nas razlastijo, ne vem. Tudi ko so gradili avtocesto, so nam obljubili nadomestna zemljišča, pa se je zamenjala vlada in ni bilo iz tega nič. Del zemlje imamo na najožjem vodovarstvenem območju, tudi tam nam je država obljubila nadomestno zemljo, pa je ne najdejo," Kovačič ne zaupa državi. Pa še zaradi tega, ker je na gradbeno dovoljenje za gradnjo novega hleva čakal pet let. "Sedaj imamo možnost prijaviti se na razpis, ki je razpisan prav za kmete na vodovarstvenih območjih, ampak se ne moremo prijaviti, ker ne vemo, koliko zemlje bomo imeli v naslednjih letih, to pa mora biti v prijavi jasno določeno," našteva kmet s kmetije, ki je v rokah družine že več rodov, sedaj pa je stisnjena med industrijske in obrtne cone.
Večina daje njive v najem
Zakaj nasprotujejo prodaji le oni? "Ostali z zemljo nimajo opravka in dajejo njive v najem. Prav ti lastniki na papirju soglašajo s prodajo zemljišč, a govorimo o prvorazredni zemlji, ki ima oceno tudi do 80 bonitetnih točk, in take zemlje je v Sloveniji le en odstotek. Zato želimo menjavo ena proti deset. Če se bo kdo z nami sploh p ogovarjal," pravi Rado Lobnik. Tudi on živi od mleka, v hlevu ima 100 glav živine, na območju investicijske cone pa 7,5 hektarja v lasti in 5,5 hektarja v najemu, pred leti so veliko denarja namenili obnovi hleva. "Ne vem, če se to počne tako. Skličejo sestanek in te pri vratih pričaka varnostnik, ti pa moraš podpisati izjavo o molčečnosti. Povedali pa niso pravzaprav ničesar. Številčno je lastnikov zemlje seveda več, ampak kdo obdeluje to zemljo? Mi! In nas denar ne zanima." Tudi sodelovanje z občino je slabo, pravijo. "Pisal sem županu, kako je sedaj z zemljo, odgovora pa seveda nisem prejel," pove še Frangež, ki ima v lasti pet hektarjev zemljišča. In kaj bo, če se zgodi najbolj črni scenarij - razlastitev? "Ne vem, nekateri manjši kmetje naj bi že načrtovali zaprtje kmetij. A mi od tega živimo. Tako pa na enem koncu z najboljšo zemljo služijo Rusi, tu pa bodo Avstrijci."
Problem menjave in uničevanja kmetijske zemlje
Glas dvigujejo tudi drugi zagovorniki zemlje. Kmetijsko-gozdarska zbornica je že opozorila na možnost trajnega uničenja prvovrstnih kmetijskih parcel, kjer je predvideno hoško industrijsko območje. Podobno razmišljajo nevladniki, ki zagovarjajo trajnostni razvoj, in poudarjajo, da je poseg predviden brez celovite presoje vplivov na okolje. Zato sta Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo na vlado naslovili dopis, s katerim nasprotujeta načinu predlaganega umeščanja investicije v prostor in predlagata, da se predlog zakona zavrne. Tega naj bi državni zbor obravnaval na decembrski seji. Sredi oktobra pa je vlada za vzpostavitev industrijske cone v proračunu že predvidela deset milijonov do leta 2018, ko naj bi Magnina ličarska proizvodnja konkretno zaživela. Organizaciji poudarjata, da ne nasprotujeta investiciji avstrijskega podjetja Magna Steyr, ki jo želi interventni zakon olajšati. Problematizirata pa nesistemsko umeščanje investicije v prostor.
Marko Soršak, župan občine Hoče - Slivnica, pojasnjuje, da se zaveda pomena zemlje in skrbi kmetov. "Trudimo se delati v interesu lastnikov zemljišč. Večina se s prodajo zemlje strinja, nekaj je takšnih, ki bi jo radi zamenjali," pravi župan in pojasni, da se je na dveh sestankih z lastniki zemljišč izkazalo, da od stotih lastnikov približno deset še ni odločenih o prodaji, vsaj dve večji kmetijstvi pa za obstoj potrebujeta precej zemlje. "Za njih skupaj z ministrstvom iščemo v sosednjih občinah nadomestna zemljišča. Upoštevali pa bomo tudi njihove predloge," zatrjuje Soršak. Če je problem menjava zemljišč, potem je rešljiv, je prepričan župan sosednje občine Rače - Fram Branko Ledinek. Denimo v Račah je več državnih, primernih zemljišč, pravi Ledinek, bo pa treba s sedanjimi najemniki (največji je Perutnina Ptuj) prekiniti najemniške pogodbe oziroma urediti razmerja.
Vlada: Industrija je nacionalni interes in javna korist
Ker birokratski aparat - ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je nosilec veleprojekta, občina Hoče - Slivnica pa njegova izvajalka postopkov - za zagon podravske industrijske cone deluje neobičajno hitro in angažirano, to najbrž ne bo nepremostljivo. Občina je vseh 27 nosilcev urejanja prostora že zaprosila za soglasje. Pridobili so vsa razen enega s področja vode. Župan Soršak pravi, da "ni nič problematičnega. Treba je bilo narediti dodatno študijo. Predvidoma konec tedna bomo dobili tudi to soglasje." Zatem bodo sledili javna razgrnitev, ki bo trajala 30 dni, pridobivanje mnenj v drugem krogu in njihovo usklajevanje, nato bo predvidoma v februarju ali marcu 2017 hoško-slivniški občinski svet obravnaval občinski prostorski načrt. Če bo potrjen, se bodo Magni odprla vrata za pridobivanje gradbenega dovoljenja.
