"Nismo luzerji, ki bi le poležavali doma"

Pavla Hozjan je mama triletnega avtista. Pred dvema letoma je prestal težjo operacijo glave, ker ima še množico pridruženih bolezni, skrb zanj zahteva vso pozornost. Pavla je nedavno odprla samostojno podjetje, v katerem ponuja prevajalske storitve. Starševstvo ji daje možnost koriščenja skrajšanega delovnega časa, država pa zanjo pokrije tudi polovico prispevkov za socialno varnost (kar pomeni, da mesečno sama plačuje okoli 200 evrov, še dodatnih 200 pa plača država). Zanjo v megazakonu ni posebej poskrbljeno. Podobnih zgodb, ki nam jih sporočajo v uredništvo, je še več.

V preštevanju denarja, za katerega morajo prositi

"Vsak dan preštevam, koliko riža in moke še imamo. Veste, kakšen je občutek, ko moraš nekoga prositi za denar? Pa ne za 100 ali 200 evrov. Za veliko več, saj je treba je pokriti najemnino za poslovni prostor, plačati prispevke, pa še za stanovanje imam kredit," pogovor začne ena od mladih mam, ki kot samostojna podjetnica na območju Ljubljane že deset let ponuja storitve fotokopiranja. Zadnje leto in pol pa zaradi starševstva plačuje polovične prispevke. "Zdi se mi zelo lepo, da so nam ponudili to možnost, ampak poglejte, za kakšno ceno. Moj prihodek je nič evrov, rekli so, da se bo v prvi fazi poskrbelo za najbolj ranljive, zdaj pa se delajo, kot da ne obstajamo," potoži.

"Kot cunja sem, cel dan mi glavo zapolnjujejo skrbi"

Starši, s katerimi smo v stiku, so že pred sprejetjem zakona pisali več pristojnim institucijam; elektronske pošte s pozivi in prošnjami za pomoč so naslovili na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodarsko ministrstvo, FURS in GZS. Odgovori, ki so nam jih posredovali v uredništvo, so se neposrednim odgovorom na vprašanja izognili, tudi glede na dopolnjevanje zakonodaje. MGRT je enemu od staršev na vprašanje, ali bo s polovičnim delovnim časom vključen med prejemnike obljubljene pomoči, še pred sprejetjem zakona odgovoril: "Glede vaše konkretne situacije lahko, ob navedenem zadržku, da predlogi še niso dokončno oblikovani, rečemo, da v trenutni obliki predloga vaš primer ni izvzet iz pomoči. Za zdaj velja, da je do odloga plačila prispevkov upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost." Sporočilo je mladim staršem vlilo nekaj upanja, a se je kmalu izkazalo, da ne bo šlo tako lahko. Po dokončnem sprejetju koronapaketa je bil od ene od poslanskih skupin vložen tudi amandma, v katerem so zahtevali popravek omenjenega člena, a je ostal prezrt. Na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo smo naslovili tudi vprašanja, čemu so bile družine izključene iz prvega paketa pomoči, čeprav so vanj vključeni drugi samozaposleni ter celo študenti in upokojenci. Zanimalo nas je tudi, ali in kdaj bo prišlo do popravka. Potrdili so, da (skladno z obstoječim zakonom) samozaposleni, ki so zavarovani po več kot eni osnovi, ne pridejo v poštev za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka. Obenem so izpostavili, da so s problematiko seznanjeni. "Intenzivno iščemo načine, kako to urediti. Na kakšen način in kdaj bo razrešena, pa žal ni mogoče napovedati. Lahko vam pa sporočimo, da zadevo urejamo s spremembo," so še zapisali v odgovoru.

Po eni strani spodbuja, po drugi kaznuje

Dnevi za družine v pomanjkanju medtem tečejo naprej. "Zadiham lahko, ko otrok zaspi," svoj vsakdan oriše Pavla. Tudi pogovor z njo smo lahko opravili šele po 22. uri zvečer, saj je bila s skrbjo za dečka zaposlena ves dan. "Včasih sicer zaspi tudi čez dan. V tistem času kuham, prevajam pa po navadi kar pozno zvečer ali ponoči, saj mi čez dan ne znese. Trenutno sicer ne prevajam, ker projektov in povpraševanja preprosto ni," pove. Čeprav je situacija težka, je bilo odprtje samostojnega podjetja zanjo - pa tudi za druge mlade starše - prava izbira, saj druge možnosti preprosto niso imeli. V preteklosti je Pavla sicer delala na prevajalskem oddelku Evropskega parlamenta, bila je celo solastnica prevajalskega podjetja v Ljubljani. Prihod otroka je spremenil marsikaj, saj mu je želela zagotoviti kar se da normalen razvoj. Trudi se, da mu je vedno na voljo. "Kdo me bo zaposlil? V ponedeljek ne morem v službo, ker moram sina peljati k logopedinji, v četrtek manjkam zaradi specialne pedagoginje, naslednji teden pride na vrsto delovna terapija, potem pa morava še vsaj enkrat mesečno v Ljubljano na kak pregled," opiše skrb za otroka s posebnimi potrebami. "Samozaposleni s polovičnim delovnim časom nismo kakšni luzerji, ki bi doma poležavali in nič delali. V trenutku krize pa so nas, čeprav so nam tak delovnik omogočili sami, prezrli, kot da si ne zaslužimo osnovne pomoči. Kot da ne obstajamo. Javno se izpostavljam, ker menim, da je to moja moralna dolžnost. Čas je za sočutje s človekom pred sočutjem s kapitalom. Čas je, da stopimo skupaj, se bodrimo in spregovorimo v imenu tudi tistih, ki so v tako hudi stistki, da se ne upajo javno izpostavljati, da jim ne bi bilo odvzeto še tisto malo kar jim je ostalo," dodaja.