Notranji minister Aleš Hojs zaseda politično funkcijo v vladi Janeza Janše. V ponedeljek, na dan upora proti okupatorju, je prek sporočila na družbenem omrežju nagovoril policijo. Ta naj bi bila neodvisna, na strokovnosti utemeljena javna služba, ki skrbi za varnost vseh prebivalk in prebivalcev države ter za javni red in mir. Minister pričakuje, da bo policija za prepoznavo vseh, ki jih je po njegovih besedah potrebno "kazensko ovaditi", uporabila vse javno objavljene slike in prispevke v medijih in na svetovnem medmrežju.
{twitter}https://twitter.com/aleshojs/status/1254801177453133825{/twitter}
Zakon o nalogah in pooblastilih policije v 33. členu določa, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog izvajati tudi prepoznavo oseb po fotografijah. Ta je natančneje določena v 46. členu istega zakona, ki določa, da lahko policisti tako prepoznavo izvršujejo zaradi "odkrivanja storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali ugotavljanja identitete neznane osebe". Če prepoznavo opravlja tretja oseba, jo morajo policisti opozoriti, "da mora po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, varovati tajnost osebnih podatkov, ki jih bo izvedela pri prepoznavi", oseba pa mora tudi predhodno opisati in navesti fizične znake, po katerih se oseba, ki jo bo prepoznavala, razlikuje od drugih oseb. Policisti smejo uporabljati fotografije iz evidenc ali fotografije, pridobljene na drug zakonit način. Sodna praksa je delno zamejila rabo policijske prepoznave na podlagi fotografij. Izjava in zapisnik o prepoznavi na podlagi fotografij sta dokaza "v spoznavnem, ne pa tudi v procesno formalnem smislu", je zapisano v sodbi vrhovnega sodišča iz leta 2011, ki je vzpostavila, da se na dokaz prepoznave po fotografiji "sodba sicer ne sme opreti, vendar ne gre za dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa". Leta 2016 pa je nato vrhovno sodišče presojalo tudi, katere fotografije policija uporablja in hrani za izvedbo prepoznave. V sodbi je zapisalo, da hramba fotografij v različnih evidencah ne sme biti prekomerna, prepoznava pa ne sme pomeniti nesorazmernega posega v obsojenčevo pravico do varstva osebnih podatkov oziroma v informacijsko zasebnost.
V času gospodarske krize po letu 2008 so fotografi svetovnih agencij prav zaradi pregona protestnikov včasih tudi na podlagi objavljenih fotografij, denimo v Grčiji, razvili dodatno občutljivost in interne standarde, katere fotografije objavljajo in kako lahko preprečijo, da bi bile osebe na fotografijah razpoznavne na način, ki bi bil uporaben za delo oblastnih represivnih organov.
