Idrijski žlikrofi, tolminski sir, slovenski med, kranjska klobasa, belokranjska pogača in potica. Vse to so jedi, po katerih najpogosteje posežejo turisti. Zaprtje meja je zato zelo prizadelo pridelovalce slovenske certificirane hrane. "Tem zaščitenim živilskim izdelkom in pridelkom bi zato morali posvetiti pozornost v protikoronskih ukrepih," je prepričan Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, sicer pa tudi predstavnik novoustanovljenega konzorcija evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov.
Korona zmanjšala prodajo slovenske hrane
"Turisti res predstavljajo veliko kupno moč, saj prav tujci najbolj iščejo tradicionalne izdelke. Ker letos turistov ni, je prodaja zelo slaba," je prepričan Noč. "Vem za čebelarje, ki so s svojimi izdelki zalagali Postojnsko jamo. Letos so skoraj brez prihodkov," je dejal, velik padec prav iz tega naslova pa beležijo tudi v oljarni Jeruzalem SAT. "Ni turistov, ni prodaje. Če ne bi imeli še drugih dejavnosti, bi morali našo trgovino že zapreti. V letu 2020 smo dosegli komaj 20 odstotkov obiska iz leta pred tem. Turisti največ kupujejo bučno olje, organiziramo pa jim tudi oglede oljarne. Vsega tega pa zdaj ni," je povedala direktorica Sonja Krabonja in še nadaljevala, da nanje zelo vpliva tudi zaprtje občinskih meja. "Naša občina ima 2000 prebivalcev, iz drugih občin pa zdaj kupci ne pridejo. Veliko smo prodali na Hrvaško in tudi teh kupcev zdaj ni. V tem času smo se sicer bolj usmerili v spletno prodajo, a to ne nadomesti vsega. Sploh pa spletna prodaja ne nadomesti tega, kar smo prodali turistom," še pravi.
Želijo promocijo in subvencijo
Tudi ta kriza je bila povod, da so se vsi pridelovalci izdelkov z zaščitenim poreklom združili v konzorcij, saj bodo tako s svojimi zahtevami lažje naslavljali kmetijsko ministrstvo. "Pomembno je, da skupaj nastopamo. Evropsko zaščitene slovenske proizvode se na nacionalnem nivoju večkrat prezre in so odvisni samo od evropskih razpisov, predvsem v smislu promocije. Moj cilj je, da se evropsko zaščitena slovenska živila enakovredno promovira v primerjavi z drugimi kmetijskimi proizvodi iz nacionalnih shem. Predvsem pa, da so ta živila na jedilnikih naših javnih zavodov, pa tudi protokolarnih ustanov," je dejal Boštjan Noč, ki bo konzorcij zastopal naslednji dve leti.
"Država je na začetku zelo spodbujala, da zaščitimo izdelke, po katerih smo v Evropi prepoznani. Zdaj, ko bi bilo treba dati denar za promocijo, pa smo prepuščeni samim sebi in evropskim razpisom. Pomembno bi bilo, da bi država to promovirala," je prepričan Noč, ki zatrjuje, da so z ministrstva sicer že dobili zagotovilo za nacionalno kampanjo v obdobju med letoma 2022 in 2024, saj bo takrat začela veljati nova strategija oglaševanja.
Zavzemajo pa se tudi za delno subvencioniranje stroškov, ki nastanejo pri registraciji in certificiranju teh izdelkov. "Lahko vam povem, da nas certifikat za slovenski med na leto stane okoli 10.000 evrov. Sicer je v to vključenih 400 čebelarjev, a vseeno gre za velik strošek. Če potem zaradi slabe promocije izdelek v javnosti ni prepoznan in ljudje zaradi nepoznavanja ne vedo, zakaj so taki izdelki dražji, potem se stroški, ki nastanejo, enostavno ne pokrijejo," je še dejal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
