Uroš Esih
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) bo izpeljalo ustno obravnavo v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Najprej Hrvaška, nato pa Slovenija bosta vsaka v pol ure dolgem nastopu pred velikim senatom ESČP razkrili svojo za zdaj zaupno argumentacijo. Po naših neuradnih informacijah se slovenska argumentacija glede na potrebe utegne prilagajati hrvaškim argumentom. Hrvaška seveda izpodbija dopustnost tožbe pred ESČP, trdi, da vsebina tožbe ne izpolnjuje pogojev za odločanje na dotičnem sodišču, ki je bolj znano kot sodišče, ki razsoja o kršenju človekovih pravic posameznikov - in ne pravnih oziroma gospodarskih subjektov. Zaradi tega se na slovenski strani zavedajo, da je tožba specifična, a istočasno so prepričani v trdnost svoje argumentacije.
Bo sodišče prepoznalo hrvaško kršenje pravic LB?
Slovenija v tožbi trdi, da Hrvaška krši pravice LB po evropski konvenciji o človekovih pravicah. Očita ji kršitev pravice do poštenega sojenja ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva, poleg tega pa še kršitev prepovedi diskriminacije ter varstva premoženja. Slovenija je meddržavno tožbo, ki je sicer redkost v sodni praksi ESČP, proti Hrvaški vložila že pred tremi leti, 15. septembra 2016. LB je bila tretja največja banka na Hrvaškem, nevrnjene kredite pa je odobrila hrvaškim podjetjem.
LB, ki je veljala za največjo banko v nekdanji Jugoslaviji, njena podružnica v Zagrebu pa je leta financirala hrvaška podjetja ter jim omogočala delovanje in razvoj. Krediti LB so v pomembni meri poganjali hrvaško gospodarstvo.
Slovenija plačuje drage tuje strokovnjake
Slovenski viri stroškov Slovenije v procesu pred ESČP še ne razkrivajo, trdijo pa, da bodo precej nižji od stroškov, ki jih je Slovenija do zdaj plačala za arbitražni proces. Stroški arbitražnega postopka so Slovenijo stali 6,7 milijona evrov, pri čemer pomemben del stroškov predstavljajo tudi pravni strokovnjaki in tuja odvetniška podjetja. Slovenija toži Hrvaško tudi pred Sodiščem EU v Luksemburgu zaradi kršenja prava EU zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe. Kakšni bodo stroški omenjenega procesa, še ni znano, ne bodo pa nizki, saj je Slovenija znova najela tuje strokovnjake in odvetniška podjetja. Glede na število vseh mednarodnopravnih postopkov, ki jih Slovenija prvenstveno bije proti Hrvaški - in glede na s tem povezane visoke stroške, je iz strokovnih krogov neuradno mogoče slišati precej kritik na premajhen posluh države, da bi več vlagala v razvoj domače mednarodnopravne stroke, ki bi lahko zastopala Slovenijo v odmevnih primerih. Zaradi razpršenosti postopkov in kadrov se razprši precej znanja in izkušenj, ki se pridobijo v takšnih postopkih.
Terjatve LB in primer Ališić
Slovenske tožbe Hrvaške pred ESČP pa ni mogoče čisto ločiti od znamenitega primera Ališić, ko je isto sodišče odločilo, da mora Slovenija kot lastnica LB poravnati terjatve do nekdanjih deviznih varčevalcev z neprenesenimi vlogami. Sklad RS za nasledstvo je do konca lanskega leta odločil o več kot 36.570 posamičnih zadevah, od tega je več kot 33.130 varčevalcem izdal informativne izračune v skupni vrednosti 295 milijonov evrov.
Slovenija očita Hrvaški, da so njene sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB nezakonito prikrajšale za njeno premoženje.
