Vladna novela zakona o zavodih, ki razburja javnost zaradi uvajanja dodatnih razlogov za razrešitev direktorjev javnih zavodov, bo v državnem zboru obravnavana po rednem in ne po skrajšanem postopku, kot je predlagala vlada, je na današnji seji sklenil kolegij predsednice državnega zbora. Predlog vlade, da se novela obravnava po skrajšanem postopku, so podprli le v Gibanju Svoboda, poleg opozicijskih SDS in NSi pa so bili proti tudi v koalicijskih SD in Levici.
Opozicija: Zakon je namenjen discipliniranju direktorjev
Generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl je pojasnila, da je vlada skrajšani postopek predlagala, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Novela predvideva, da bo pristojni organ direktorja javnega zavoda med drugim dolžan razrešiti, če ta ne bo opravljal svojega dela ali bo delo opravljal nevestno ali nestrokovno, če se bo izkazalo, da direktor po delovni ali strokovni kakovosti ne bi bil primeren za opravljanje tega dela, če zavod ne bi dosegal zadovoljivih rezultatov ali če bi pri delovanju javnega zavoda prišlo do motenj oziroma ponavljajočih napak. Ob tem bi direktorja zavoda lahko razrešil tudi ustanovitelj sam, če pristojni organ kljub obrazloženemu pozivu ustanovitelja tega ne bi želel storiti v osmih dneh. Hkrati bi lahko ustanovitelj javnega zavoda sam imenoval vršilca dolžnosti direktorja brez javnega razpisa.
Predlaganim spremembam nasprotujejo v sindikatih, občinskih združenjih in nevladnih organizacijah. V šolskem sindikatu SVIZ so v primeru sprejetja novele že napovedali možnost zbiranja podpisov za referendum, saj nasprotujejo možnosti razreševanja vodstev vrtcev in šol mimo svetov zavodov. Glede novele zakona pa, kot kaže, niso enotni niti v koaliciji. Gibanje Svoboda je po opozorilih in kritikam predloga ostalo osamljeno pri podpori skrajšanemu postopku, kaj bo z usodo pa ni jasno. Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je na seji kolegija poudaril, da bo novela obravnavana tudi na Ekonomsko-socialnem svetu in da jo je mogoče v nadaljnjem zakonodajnem postopku še dopolniti oziroma spremeniti.
Sajovic je ob tem poudaril, da javni zavodi opravljajo izjemno pomembno vlogo, odgovornost za njihovo normalno delovanje pa da nosijo tudi ustanovitelji. Vodja poslancev SDS Jelka Godec je na drugi strani opozorila, da skuša vlada s predlogom novele zamenjati direktorje javnih zavodov, ki ji ne "odgovarjajo", na primer v nekaterih bolnišnicah in na RTV Slovenija. "Potem bo pa rompompom, ko bo prišla naslednja oziroma druga vlada, ki bo ravno tako na osnovi nedorečenih kriterijev menjala direktorje. Potem bo pa spet kolesarjenje," je dejala Godec. Da je zakon namenjen političnemu discipliniranju direktorjev, s katerimi nekdo ni zadovoljen, je ocenil tudi vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Predlog je bil na vladi obravnavan netransparentno, občine niso bile vključene v javno razpravo, ob tem pa ni jasno, za katere zavode bo zakon veljal in za katere ne, je dodal Cigler Kralj.
NSi na račun Svobode dobila še dve mesti v KNJF
Na današnjem kolegiju so na predlog poslanskih skupin Svoboda in SD izglasovali tudi sklep, da se Svoboda začasno odpove dvema mestoma v komisiji za nadzor javnih financ (KNJF) v prid NSi, ki ima zdaj po novem v komisiji štiri mesta. Opozicija je tako skladno s poslovnikom državnega zbora dobila večino v komisiji, kamor SDS ne želi imenovati svojih članov. Kot je dejala Godec, si SDS v KNJF želi predsedniško mesto, kamor bi imenovali svojega poslanca Rada Gladka. Dokler jim slednje ne bo dodeljeno, v komisijo ne bodo imenovali svojih članov, je poudarila Godec. Da bi imela opozicija, torej NSi v KNJF večino, so se v Svobodi odpovedali dvema mestoma. "Rešitev vidimo kot začasno. Vsi tisti, ki želijo, si lahko premislijo, začnejo upoštevati demokratične standarde, ne pa iskati funkcije, stolčke ter delati stalen političen prepir in nestrpnost," je pojasnil Sajovic.
Cigler Kralj je poudaril, da lahko SDS kadarkoli v komisijo, ki ji predseduje poslanec NSi Jernej Vrtovec, imenuje svoje člane, s čimer se danes izglasovana prerazporeditev mest v komisiji razveljavi. Z delom Vrtovca so zadovoljni in na njegovo zamenjavo ne pristajajo. Za NSi je ključno, da se vzpostavi popoln učinkovit nadzor opozicije in državnega zbora nad delom na eni strani obveščevalno-varnostnih služb in na drugi strani nad javnimi financami, je pojasnil Cigler Kralj: "Naš cilj pa je, da se tudi SDS čim prej vključi v delo obeh komisij, kajti za relativno majhno poslansko skupino NSi z osmimi poslanci je kar veliko breme voditi še obe nadzorni komisiji in zagotavljati članstvo, sklepčnost in normalno delo."
Porazdelitev mest, ki opoziciji pripadajo v parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) v tem mandatu ostaja nerešeno vprašanje med SDS in NSi. V obeh nadzornih komisijah mora namreč skladno s poslovnikom državnega zbora imeti večino opozicija, vendar pa SDS zaradi nestrinjanja z razdelitvijo mest v delovnih telesih do danes še ni imenovala svojih članov v omenjeni nadzorni komisiji. NSi tako za zdaj vodi obe nadzorni komisiji.
