Končna potrošnja gospodinjstev se je v tretjem četrtletju povečala za 9,3 odstotka. Izdatki gospodinjstev so se povečali pri vseh vrstah blaga in storitev, razen pri avtomobilih.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 9,6 odstotka, najbolj investicije v druge stroje in opremo, za 22,8 odstotka. Povečale so se tudi zaloge, ki so k rasti BDP prispevale 3,2 odstotne točke.
Vpliv salda menjave s tujino na BDP je bil tudi v tretjem četrtletju, tako kot v drugem, negativen. Uvoz se je povečal za 19,9 odstotka, izvoz pa za 10,6 odstotka.
Po desezoniranih podatkih je bil BDP za 4,8 odstotka višji kot v lanskem tretjem četrtletju in za 1,3 odstotka višji kot v drugem četrtletju letos.
Novembra inflacija najvišja v 13 letih
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra na letni ravni zvišale za 4,6 odstotka, kar je najvišja inflacija po oktobru 2008, ko je bila 4,9-odstotna. K rasti cen so največ prispevali dražji naftni derivati, je danes sporočil državni statistični urad. Inflacija na mesečni ravni je novembra znašala 0,7 odstotka.
Oktobra je letna inflacija znašala tri odstotke, mesečna pa 0,9 odstotka.
Dražji naftni derivati so novembrsko letno inflacijo zvišali za 1,8 odstotne točke. Tekoča goriva so bila dražja za 33,4 odstotka, dizelsko gorivo za 46,6 odstotka, bencin pa za 41,5 odstotka, navaja statistični urad.
Za 55,2 odstotka je bila v primerjavi z lani novembra dražja toplotna energije, ki je k inflaciji prispevala 0,4 odstotne točke. Toliko so prispevali tudi dražji avtomobili (za 6,7 odstotka), storitve v restavracijah in hotelih (za 6,2 odstotka), oblačila in obutev (za 5,3 odstotka) ter stanovanjska in gospodinjska oprema (za pet odstotkov).
Na drugi strani so med pocenitvami najbolj izstopali cenejši izdelki in storitve iz skupine komunikacije (za 3,5 odstotka). Ti so letno inflacijo znižali za 0,2 odstotne točke.
Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,4-odstotna, potem ko je novembra lani znašala 0,2 odstotka.
Po podatkih statističnega urada so bile novembra cene blaga v primerjavi z lani v povprečju višje za 6,2 odstotka, cene storitev pa za 1,5 odstotka.
K mesečni inflaciji so največ, po 0,2 odstotne točke, prispevali dražja pogonska goriva ter oblačila in obutev. Dizel je bil v mesečni primerjavi dražji za 4,8 odstotka, bencin pa za 3,8 odstotka. Oblačila in obutev so se novembra podražili za 2,6 odstotka.
Izraziteje so se v mesečni primerjavi podražili še toplotna energija in stanovanjske najemnine (za 8,2 odstotka), tobak (za 2,6 odstotka), počitniški paketi (za 1,9 odstotka), avtomobili (za 1,2 odstotka) ter stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,8 odstotka). Naštete podražitve so k inflaciji prispevale po 0,1 odstotne točke.
Pocenitev v novembru ni bilo veliko. Še najbolj se je v primerjavi z oktobrom pocenila hrana, za 0,6 odstotka, in mesečno inflacijo ublažila za 0,1 odstotne točke. Za 0,2 odstotne točke so jo ublažile še vse preostale novembrske pocenitve.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila medtem novembra 4,9-odstotna, kar je 1,4 odstotne točke več kot oktobra. Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,5-odstotna.
Inflacija tako v Sloveniji kot v območju evra presega cilj Evropske centralne banke, da se inflacija lahko giblje simetrično okoli dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju. Po nekaterih napovedih naj bi se inflacija začela umirjati v prihodnjem letu, vendar pa obstajajo tveganja njene rasti, zlasti ob pritisku višjih plač, izrazita, opozarjajo strokovnjaki.
Rekordna inflacija tudi v območju z evrom
V območju z evrom je novembra inflacija na letni ravni dosegla 4,9 odstotka, potem ko je bila oktobra pri 4,1 odstotka, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Gre za najvišjo stopnjo inflacije, odkar je Eurostat pred več kot 20 leti začel beležiti to statistiko. Najbolj so se zvišale cene energije.
Cene energije so se na letni ravni zvišale za 27,4 odstotka, potem ko je bila oktobra rast 23,7-odstotna.
Sledile so podražitve storitev za 2,7 odstotka (oktobra za 2,1 odstotka), neenergetskih industrijskih dobrin za 2,4 odstotka (oktobra za dva odstotka) ter hrane, alkohola in tobaka za 2,2 odstotka (oktobra 1,9 odstotka).
Najvišjo stopnjo inflacije so novembra imele Litva (9,3 odstotka), Estonija (8,4 odstotka), Latvija (7,4 odstotka) in Belgija (7,1 odstotka). Slovenija je imela po oceni Eurostata 4,9-odstotno inflacijo, medtem ko je slovenski statistični urad danes sporočil, da je bila ta 4,6-odstotna.
Na mesečni ravni so se cene v območju z evrom novembra zvišale za 0,5 odstotka. V Sloveniji je bila mesečna stopnja inflacije po oceni Eurostata 0,7-odstotna, enako številko je danes objavil slovenski statistični urad.
Stopnja inflacije je bila tako novembra v območju z evrom še enkrat višja od dvoodstotnega cilja Evropske centralne banke (ECB). Članica izvršnega odbora ECB Isabel Schnabel je že v začetku meseca napovedala, da bo inflacija od uvedbe evra leta 1999 ta mesec rekordna. "Tempo rasti cen se bo tekom prihodnjega leta umiril," je dodala.
Visoka inflacija sicer stopnjuje pritisk na ECB in ameriško centralno banko Federal Reserve, da zaostrita ohlapno denarno politiko.
