Novi generalni direktor RTVS: Dobili so nas v mrtvem položaju

Katere vsebine na Radioteleviziji Slovenija redno spremljate, so vam najbolj blizu in jih zato ne zamudite?
"Preden sem zasedel položaj generalnega direktorja, sem spremljal Val 202, vse tja do 18. ure. Sedaj sem začel spremljati tudi preostala dva radijska programa. To mi pomeni nekakšno obveznost. Na Televiziji Slovenija pa oddaji Dnevnik in Odmevi, ki ju ne zamudim."

Ste spremljali letošnjo Evrovizijo?
"Za mano so zelo naporni dnevi, tako da se ob takih oddajah nisem mogel sprostiti. Sem delal tudi v večernih urah."

Evrovizija, olimpijske igre, zimski športi … Radiotelevizija Slovenija ponuja vse manj velikih tekmovanj, zlasti športnih. Nedavno je Pro plus kupil pravice še za košarko in odbojko, vzel vam je tudi dva športna novinarja in zadeve že uspešno trži. Ob tem pa ne gre pozabiti tudi na številne specializirane športne programe, ki delujejo na slovenskem trgu. Je RTVS izgubila boj na področju športa?
"Preti nam nevarnost, da bodo programi, predvsem Televizije Slovenija, postali marginalni. Na samo na področju športa, govorim na splošno. Ko sem se prvič zaposlil na RTVS (leta 1996, op. a.), je na trg vstopila tudi zasebna televizijska hiša, ki jo danes poznamo pod nazivom Pro plus. Takrat sem rekel, da je to naš konkurent ne samo v smislu pridobivanja oglasov. Oni s svojo organiziranostjo in denarjem, ki so ga sposobni pridobiti z oglaševanjem, kupujejo odlične filme, postavili so zelo dober informativni program. In z zdajšnjim prehodom iz zraka v kabel so dodatno pridobili 30 milijonov evrov, kar pomeni, da njihov budžet danes znaša 80 milijonov evrov. To je pa več, kolikor znašajo prihodki Televizije Slovenija. Sedaj si lahko iz tega udobnega oligopolnega, celo že monopolnega položaja privoščijo ljudi, za katere ocenjujejo, da so najboljši, jih preplačajo, in kupujejo vsebine, ki jih lahko uspešneje tržijo.
Ne verjamem, da bi lahko šli na Pro plusu v dodatno ekspanzijo, če ne bi pridobili dodatnih milijonov prek operaterjev. Karte so se na novo premešale, dobili so nas v mrtvem položaju, ko niti odreagirati ne moremo. Sredstev imamo sedaj manj, kot smo jih imeli v preteklosti. In temu se moramo najprej prilagoditi. V tej državi očitno lahko izkoriščaš oligopolni ali monopolni položaj."

Je to kritika državi in njenim nadzornim organom, ki tega pojava niso pravočasno zaustavili?
"To ni kritika. Ali je to dopustno oziroma ali bi država tak pojav, ki ima vpliv na celotno področje, lahko preprečila, pa ne vem. Zakonodaje ne poznam tako dobro. Težnja ali načelo vsakega ekonomskega subjekta je, da bi se nekega dne znašel v položaju, ko bi lahko samostojno določal ceno svojemu produktu. To je definicija poslovanja. Ljudje v poslovnem življenju nismo altruisti."

Kljub temu ste presenetili z napovedjo, da bi programi javnega servisa lahko postali marginalni.
"To je nevarnost. Problem je tudi v tem, da se nekateri ne zavedajo položaja, v katerem smo se znašli. Mi sedaj potrebujemo podporo družbe. Mi naših programov ne moremo zaračunati kabelskim operaterjem. Mi smo tukaj za vse, ki plačujejo RTV-prispevek. Vendar čim omenim, da bi se bilo treba zamisliti nad tem, ali nam bo prispevek v prihodnosti še zagotavljal pogoje za izvajanje vseh funkcij, da ne bi postali marginalni, je že slišati tisto, 'kaj želite še več denarja, saj ga imate dovolj'. Televizija Slovenija ima denarja manj kot Pro plus."

Bi se RTVS v preteklosti lahko izognila takemu položaju?
"Tukaj sta v ospredju dva elementa. Prvi je razpoložljiv denar in drugi so ljudje. Gledalci raje spremljajo športni dogodek, ki ga komentirajo pri nas vzgojeni komentatorji. In nekatere izmed njih nam je konkurenca vzela. Denarja pa imamo na voljo toliko, kolikor ga je, in to je dobrih 100 milijonov evrov, ki ga moramo razdeliti na različna področja. Če bi več denarja namenili športu, mi povejte, komu naj ga potem vzamemo. Pozabili pa smo tudi na razvoj igranega programa. Nekatere serije, ki jih ponuja konkurenca, bi morali imeti tudi pri nas."

Je pot nazaj, da boste nekega dne spet konkurenčni na športnem področju, sploh še možna?
"Če bo Pro plus ta dodatni denar, ki ga je na tako eleganten način pridobil, vlagal v to področje, je bitka izgubljena. Tako kot smo jo že na začetku izgubili na področju hollywoodskih filmov. Upam tudi, da ne bodo pri konkurenci vzpostavili še kakšnega tematskega programa. Smo pa še vedno konkurenčni pri igranem, jutranjem in popoldanskem programu ter pri otroških in mladinskih oddajah. Računam tudi na to, da se bo v našem programu znašla tudi kakšna serija, kakršna je Gorski zdravnik."

Ali lahko gledalci pričakujejo uvedbo kakšnega novega tematskega programa pod vašim vodstvom? Produkcija RTVS je močna, arhiv prav tako, povezani ste v mednarodno mrežo javnih radiotelevizij … O tem se govori že dolgo.
"Ker se premalo spoznam na to, sem bom pustil poučiti. Je pa nadomestilo za tematske programe po mojem mnenju multimedija. Vprašanje namreč je, ali želijo danes uporabniki raje gledati tematski program ali si sami na spletu poiskati določeno oddajo, ki jih zanima, z določenega področja. Moja želja je, da bi v tem mandatu okrepili prav ta tretji steber javnega servisa. Zato tudi iščem pomočnika za programe in integracijo vsebin."

Največja programska pridobitev Televizije Slovenija je še vedno parlamentarni oziroma tretji program, ki smo ga dobili pred skoraj desetimi leti, danes pa ne vemo, kaj z njim, med drugim se z njim krši zakonodaja. Ali ni to porazen izkupiček za tako veliko medijsko hišo, kot je RTVS?
"Glede na gledanost ne moremo reči, da je to velika pridobitev za gledalce. Če pri gledalcih nekaj ni sprejeto, potem se moraš vedno vprašati, ali ima to sploh še smisel delati naprej. In zdaj smo v tej fazi, da se to sprašujemo. Seveda pa ne v delu, ki pomeni zagotavljanje z zakonom določenih prenosov iz parlamenta."

RTVS je lani že 75,6 odstotka celotnih prihodkov ustvarila z RTV-prispevkom. Trenutno znaša ta 12,75 evra. Bili ste zraven, ko se je vzpostavil trenutni sistem plačevanja prispevka, višino prispevka ste omenili tudi v programu, s katerim ste kandidirali. Za koliko bi ga bilo treba danes povišati, da bi RTVS lažje zadihala?
"Primanjkuje nam okoli deset milijonov evrov. Vendar se moramo najprej prilagoditi temu, kar imamo. Vprašati se moramo, kaj lahko s tem naredimo in česa ne moremo. Ne smemo razmišljati na način, kaj bi naredili, če bi imeli. Tako razmišljanje bi bilo kontraproduktivno. Zavedamo se, da bo RTV-prispevek ostal na trenutni ravni do volitev in še kakšno leto več, ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah."

Je danes sploh mogoče doseči zvišanje RTV-prispevka?
"Zakaj pa ne?! Če ljudem povemo, da ni nujno, da jim bodo zasebne medijske hiše ponudile vse tisto, kar si sami želijo, oziroma če jih prepričamo o tem, da jim bomo mi ponudili tisto, česar zasebniki nimajo, ne bi smelo biti težav. Državljani se verjetno v tem primeru ne bi pritoževali, če bi se prispevek dvignil za pol evra ali največ za en evro. Boljši časi se vendarle vračajo. Ljudem moramo povedati, kaj je naše poslanstvo, a tega ne smemo početi z oglaševalskimi akcijami, temveč z dobrimi programi."

Skupine državljanov, ki so povezane z določenim delom slovenske politike, bi na primer RTV-prispevek ukinile, nedavno so bili celo protesti na Kolodvorski. Kaj bi pa njim sporočili?
"Ko ste me vprašali, kaj gledam na televiziji, lahko povem, da spremljam tudi Novo24TV. Tako se poskusim vživeti v način razmišljanja tistih, ki drugače razmišljajo. Nekatere stvari so na mestu, razumljive, vendar se premalo razmišlja o tem, kaj bi izgubili, če bi ukinili javno radiotelevizijo. To je kot z zdravstvenim zavarovanjem. Dokler nisi bolan, si žalosten, ker ga plačuješ. Ko pa ga enkrat potrebuješ, ugotoviš, da je na mestu, da ga plačuješ. Bojim se, da se pri nas premalo razmišlja o tem. Poleg televizije, radia in spleta imamo manjšinske programe, orkestre in ostalo, ki zapolnjujejo kulturni prostor v Sloveniji. Najlažje je stvari ukinjati. Tiste, ki ne hodijo na koncerte, ne bo nič bolelo, če bomo ukinili simfonični orkester. Tudi če se slovenska filharmonija ukine, bo večini vseeno. Vendar to je sestavni del naše kulture. Kot pravimo, kultura nas je vselej gor držala."

Pa mislite, da tisti, ki so dobili Novo24TV, ne morejo živeti brez javne radiotelevizije?
"Glede tega vprašanja obstajajo subjektivne, a vseeno legitimne ocene oziroma resni očitki, da so novinarji in uredniki na RTVS levo usmerjeni. Javni servis mora biti pluralen, vsebine pa morajo biti posredovane čim bolj korektno."

V programu, s katerim ste se prijavili na razpis za mesto generalnega direktorja, ste omenjali tudi uravnoteženost. Zakaj ne govorite raje o profesionalnosti?
"Ta dva pojma se ne izključujeta. Profesionalnost je v vsakem trenutku nujna. Na seji programskega sveta sem od akademika Janka Kosa sprejel tudi besedo objektivnost. Če so objektivne stvari prikazane na profesionalen način, ne potrebujemo uravnoteženosti, da bi postavili enega sogovornika za in drugega proti. Rad bi tudi, da se na RTVS premaknemo s hitrih na poglobljene razgovore, kakršna je na primer radijska oddaja Studio ob 17h."

Se vam zdi prav, da se novinarji na Televiziji Slovenija delijo glede na svetovni nazor in so jim na ta način tudi dodeljeni sogovorniki?
"Ne, to mi ni blizu. Vem pa, o čem govorite. Vsaj dve oddaji sta glede tega problematični. Vsi bi morali biti za vse in ne vsak za svoje."

Spremljate oddajo Pričevalci?
"Občasno si pogledam začetek kakšne oddaje."

Samo začetek?
"Po navadi že na začetku oddaje ugotovim, da stvar ni tako zanimiva, da bi jo gledal do konca."

Komu je ta oddaja, ki se predvaja v poznih večernih urah, sploh namenjena?
"Ne vem. Upam pa, da to vejo tisti, ki jo ustvarjajo."

Kaj morate narediti najprej, da se bo dolgoročno poslovanje RTVS izboljšalo? Vemo, da je razvojnih sredstev ostalo zelo malo.
"Optimizem bo prevladal v tistem trenutku, ko bodo ljudje uravnotežili svoje možnosti in pričakovanja. Ne moremo delati vsega, vse oddaje ne morejo biti narejene. Narediti bomo morali selekcijo, ker vsaka oddaje stane. Oddaj in programov, ki nič ne stanejo, ni. Določeno oddajo bo treba zato tudi ukiniti. Urednik mi je ravno danes rekel, da stojijo za vsako oddajo ljudje in da so zaradi ukinitve lahko razočarani. Tisti, ki so na vodilnih položajih, morajo imeti sposobnost, da ljudem razložijo, zakaj ni mogoče vsega sproducirati. Tukaj se je dolgo vodilo zadeve z besedami, da ni denarja. Sam bi to mentaliteto rad spremenil na način, da se vprašamo, kaj je z razpoložljivim denarjem mogoče narediti. Da se dogovorimo o prioritetah."

Se torej že pogovarjate o ukinitvi določenih oddaj?
"Ne. Napovedal sem zgolj, da bomo morali najti vse morebitne neizkoriščene kadrovske resurse. Preveriti bomo morali, ali gre denar po nepotrebnem iz hiše. Narediti moramo vse, da povečamo kolač prihodkov. Pri tem pa bomo morali morda kaj opustiti, združiti in koga tudi odpustiti, če bomo krčili program in zaradi tega ne bo dela za vsakogar. Govorim o racionalizaciji in optimizaciji."

Prejšnje vodstvo je zaposlilo skoraj vse tiste, ki so izpolnjevali pogoje za redno delovno razmerje, to je 273 rednih honorarnih sodelavcev. Boste sedaj sprejeli nasprotne ukrepe, je pričakovati odpuščanja?
"Če je dela za vse, ne vidim razloga, da bi o tem razmišljali. Če pa bo denarja manj za vse programe, bo treba tudi o tem razmisliti. Teh tristo ljudi nismo vkrcali na ladjo, ti ljudje so na ladji že bili, zgolj oblekli smo jih v mornariške uniforme. Če smo jih torej prej potrebovali, jih tudi sedaj potrebujemo. Upam torej, da ne bo treba odpuščati, če pa bo treba, sem to že počel in je zelo zoprna zadeva."

Veliko ste se v življenju ukvarjali s številkami, delali ste v banki, izvedli ste sanacijo hotela Lev. Verjetno ste se že zakopali v bilance RTVS in torej veste, kje so možni rezi.
"Stroški dela so neugodni glede na celotne prihodke. Odstotek se vedno računa s pomočjo števca in imenovalca. Če imamo zgoraj število ljudi, ki jih res potrebujemo, spodaj pa celotni prihodek, je lahko ta celotni prihodek sorazmerno majhen. Nič nam ne pomaga, če zmanjšamo števec in potem najemamo storitve na trgu. Sodelavci imajo sedaj nalogo, da preverijo, ali imajo na krovu ljudi, ki ne doprinesejo k uspehu plovbe. Če pa imajo preobremenjene ljudi, moramo najti take, ki to niso. Gre za notranja premeščanja zaposlenih, ki pa sploh niso tako grozna. Vendar tudi v takih procesih pride do odpora. Če sem dosegel določen status, me ne morete dati kar nekam, je slišati v takšnih primerih. Ampak tudi to je del javnega sektorja. Če zaposlenim razložiš, da je alternativa lahko še veliko hujša, a da je to nujno, potem sem prepričan, da bodo ljudje tudi to sprejeli. To je proces, ki ga je treba pospešiti, kadrovska služba na tem dela, ker lažnega optimizma je z mojim prihodom konec. Zmotivirati je treba vodje, da delajo tisto, česar ne želijo delati – to je ukvarjanje z ljudmi, kar je zelo zoprna zadeva."

Slišati je, da hišni sindikati zahtevajo višje plače. To, kar je nedavno uspelo zdravnikom. Ste pripravljena na pogajanja o višjih plačah?
"Ne pogajam se jaz, pogaja se država. Vključili so nas v ta proces, tako da bomo sodelovali. Smo sestavni del javnega sektorja. Sindikalisti mi pravijo, da se borijo za neki fond, ki bi ga pokrila država, ker je prav ona povzročila zahteve za dvig plač. Zelo bi bil vesel, če bi uvedli tak fond in bi ga država napolnila. Če pa do tega ne bo prišlo, bo to zgodba, ki se bo odvila tukaj, v tej pisarni. Soočiti se bomo morali z višjimi stroški dela. Še en problem več torej."

Je scenarij, ki si ga želijo sindikati, izvedljiv?
"Videti je, da bi bili vsi radi zdravniki. Ne vem pa, kako so si to zamislili tisti, ki so prepričani, da si zdravniki zaslužijo višje plače, drugi pa da si kaj takega morda zaslužijo."

Je to kritika vladi?
"Kakšna kritika?! To je pač vzeto na znanje. Nisem tak, da bi vlado kritiziral, zlasti če sem zaposlen v javnem sektorju."

Poglavje zase na področju stroškov sta tudi regionalna centra v Kopru in Mariboru. Sta za vas prevelika?
"Me sprašujete, ali bi danes zgradili taka centra? Verjetno bi o tem razmislili. Pri centrih je treba ločiti več zadev. Ena je zagotavljanje manjšinskih programov in tukaj so stvari skorajda jasne. Za italijanski manjšinski program je sicer sredstev premalo in zato imamo težave. Obstajajo pa tudi radijski regionalni programi, ki so ostali iz časov, ko na trgu še ni bilo toliko zasebnih radijskih postaj. Ti se vključujejo v nacionalni program zgolj v nočnem času. Preveriti bo treba, ali so lahko bolj uspešni pri pridobivanju poslušalcev. Regionalni televiziji imata kapacitete za ustvarjanje oddaj bodisi v studiu bodisi na terenu, ki se že vključujejo v nacionalni program. Treba je torej preveriti, ali se da še kaj narediti, da bi se razbremenile kapacitete, posebno človeške v Ljubljani."

Prihodki od oglaševanja so na primer lani zajemali zgolj 10,2 odstotka celotnih prihodkov, a državljani še vedno menijo, da je oglasov na RTVS preveč. Kako gledate sami na oglaševanje v programih javne radiotelevizije?
"Zavzemal sem bom za to, da bo kakovost oglaševanja čim višja in da bodo oglasi kar se da nemoteči. Na nekatere oglase smo se namreč že navadili. Je pa naša usoda tudi takšna, da brez tega denarja nismo imeli nikoli dovolj sredstev za obseg programa, ki ga ustvarjamo. Budžet glasbene produkcije na primer znaša okrog štiri milijone evrov, in če ukinemo oglaševanje, ostanemo brez tega. Brez oglaševanja žal tudi na javni radioteleviziji ne gre."

Boste zaključili projekt gradnje novičarskega centra?
"Tega centra zato, da bodo novinarji televizije, radia in multimedije več sodelovali med seboj, ne bomo zgradili. Če pa potrebujemo dodatne prostore za hrambo materiala, za optimalno delo novinarjev in urednikov in za večji studio za dnevni program, je izgradnja potrebna. Vprašati se je treba, ali novinarjem v obeh hišah sedaj zagotavljamo ustrezne delovne razmere. Prostori RTVS so bili zgrajeni za neke druge koncepte. Za televizijo potrebujemo danes na primer večje prostore, komunikacija mora biti odprta. Kam bomo dali Multimedijski center? Za radijsko hišo se sprašujemo, ali je protipotresno dovolj varna. Morda bi lahko zaradi izgradnje tega centra prodali prostore, ki jih imamo drugod po Ljubljani. S tako investicijo lahko optimiziramo marsikaj. Vendar moramo vse skupaj še enkrat preveriti, ker te preverjanje na papirju manj stane kot podiranje sten."

Ali to pomeni, da ni nobenih študij o izgradnji tega centra, o čemer se sicer govori že najmanj sedem let?
"So, ampak Slovenci delamo velikokrat s figo v žepu, češ, jaz sem za, ampak … Presenečen sem, da je ta antagonizem radio - televizija še vedno tako prisoten tukaj. Pred kratkim so me povabili na konferenco televizijskih dopisnikov. Niti pomislil nisem, da gre samo za televizijsko zadevo. Ali moramo biti res tako ločeni, ko pripravljamo novinarske prispevke? Ego je na RTVS še vedno pomemben faktor. Vendar, če so vsi najboljši, zakaj pa ne bi skupaj nekaj vrhunskega naredili? Danes bi na primer radio in televizijo lahko brez težav ločili na dve samostojni družbi. Sinergija ne obstaja, rezerve pa so. To je nevarna igra."

Kaj boste najprej naredili, da postane javni servis spet izvoznik najboljših medijskih in novinarskih praks? Boste na primer več vlagali v mednarodno mrežo dopisništev? Ali se bo krčenje tudi na tem področju nadaljevalo?
"Najprej bomo skušali znižati stroške najemanja dragih satelitskih linj. V tem primeru bi lahko odprli kakšno novo dopisništvo, predvsem Azija je tukaj zanimiva. Za zdaj pa ostajamo pri tem, kar imamo, in skušamo zadeve racionalizirati."

Kdo vam bo pomagal pri nadaljnjem razvoju javnega servisa? Tukaj mislim predvsem na ekipo, ki ji boste zaupali najpomembnejše naloge.
"Pogovori potekajo, prav tako aktivnosti. Bistveno pa je, da to, kar imamo, maksimalno izkoristimo. To je lahko dodatna motivacija, spodbuda za zaposlene."

Vaš predhodnik Marko Filli ostaja v vodstvu RTVS, saj bo vaš pomočnik za investicije in tehniko. Zakaj?
"Ker je svojo funkcijo pomočnika za tehniko že kakovostno opravljal, ker je običaj v javnem sektorju, da ljudje ne zapuščajo matične hiše, verjamem v njegove spodobnosti na tehničnem področju, zaupam mu …"

Vas je Filli tisti ponedeljek, ko je programski svet izvedel volitve generalnega direktorja, poklical in vam sporočil, da se ne bo potegoval za nov mandat?
"Me je. Verjetno me ceni, v meni je očitno videl nekoga, ki bi kljub njegovemu umiku lahko prevzel vodenje RTVS."

V javnosti krožijo namreč govorice, da sta bila z gospodom Fillijem zmenjena, kako naprej. Kaj odgovarjate?
"Larifari. Vsebino najinega pogovora lahko povzamem: Filli me je poklical in me obvestil, da bo odstopil od kandidature, kar me sicer ni presenetilo. Bolj sem se začudil ob novici, da bo kandidiral. Povedal sem mu, da ga razumem in da bom to zadržal zase. S tem se je najin pogovor zaključil."

Zakaj ste se začudili ob novici, da bo Filli spet kandidiral?
"To ni položaj, na katerem bi ljudje uživali. In če ti enkrat pokažejo nezaupnico, je umik razumna odločitev."

Zdi se, da tudi sami niste preveč resno vzeli tokratne kandidature. Prvič ste oddali nepopolno prijavo. Kako se vam je lahko to zgodilo, glede na to, da ste se že večkrat potegovali za to mesto?
"O tem sem napisal članek v Pravni praksi in tega ne bi več komentiral, da ne bi odpiral ran. Moji možgani enostavno niso dojeli, da bi nekdo lahko zahteval overovitev slike. Kaj pa je drugega na osebni izkaznici ali v potnem listu? Dodatno pa sem spregledal, da mi je potni list že pred leti potekel."

Ste po prvem poskusu, ko ni bil nobeden od kandidatov izbran za generalnega direktorja, med drugim niti Filli niti bivši kulturni minister Uroš Grilc, začutili svojo priložnost?
"Večkrat sem se vprašal, zakaj se v to sploh podajam. Na koncu sem se odločil, da se ponudim, in so me izbrali."

Kako pa razumete namero programskega sveta, da kljub vaši kandidaturi poskusi najti vršilca dolžnosti generalnega direktorja znotraj hiše? Potem je bilo slišati, da vas bodo izvolili samo za eno leto zaradi določenih omejitev po Zujfu, da bodo lahko vmes poiskali novega kandidata za polni mandat. Zdi se, da vas niso jemali preveč resno.
"Zbral sem 20 glasov in kaj takega se ni zgodilo že dolgo."

Kandidirali ste že večkrat za ta položaj, a bili izbrani šele sedaj. Zakaj?
"Stvar je dozorela do te mere, da lahko tej hiši še nekaj dam. Prej so očitno upali, da bo to storil nekdo drug."

Je morda razlog tudi ta, da na ministrstvu za kulturo pripravljajo novi zakon o Radioteleviziji Slovenija, in bi lahko bil zaradi tega vaš mandat krajši? To se vam je zgodilo, ko ste prevzeli vodenje filmskega sklada.
"Nisem v strahu, da ne bi imel kaj početi, ko me ne bo več tukaj. Dokler me bodo potrebovali, bom na voljo."

Z vsem spoštovanjem do vaših izkušenj, znanja in kariere: ali ni nenavadno, da se za mesto generalnega direktorja največje medijske hiše v državi poteguje zgolj en kandidat, in še ta je že nekaj let v pokoju?
"Morda se tisti, ki so tudi primerni za ta položaj, zavedajo, kam bi prišli in za kako malo denarja. Jaz pa sem začutil možnost, da lahko še kaj doprinesem javnemu servisu, ki je zame zelo pomemben."

Drži, da ste na enem od sestankov z zaposlenimi izjavili, da bo vaša plača znašala zgolj 1200 evrov neto?
"Ne, tolikšna je korist. Razlika med plačo, ki jo dobivam, in pokojnino."

So potrebne spremembe tudi v vodstvu Televizije Slovenija in Radia Slovenija? Ste zadovoljni z delom Ljerke Bizilj in Mihe Lamprehta?
"Ne bom predlagal njunih razrešitev, ker za to nisem pristojen, to je stvar programskega sveta."

Kako pa ocenjujete prispevek o Marku Perkoviću Thompsonu, ki so ga objavili v ponedeljek v oddaji Tednik, zaradi česar je bilo vroče tudi v vaši hiši?
"Nad izborom teme za Tednik sem bil presenečen. Še bolj nad samim prispevkom, ki sem si ga ogledal kasneje. Znotraj Televizije Slovenija so se sprožili postopki, ker naj ne bi bilo vse v skladu z akti, ki opredeljujejo delo novinarjev in urednikov. Če se z argumenti to ugotovi, pričakujem, da se sprožijo za to predvideni postopki. Zadevo bom spremljal in se po potrebi tudi sam vključil."