Pred sedmimi leti so v Petišovcih prvič izvedli testni fracking, tako imenovano stimulacijo vrtin s hidravličnim lomljenjem. Investitorji so Ascent Resources, ki sodeluje preko podjetja Ascent Slovenia, ki je svoj sedež do danes prestavilo iz ene države, ki velja za davčno oazo, v drugo, in slovenski Geoenergo. Ta je v lasti Nafte Lendava in Petrola, ob tem, da ima Petrol na deležu Nafte Lendava v Geoenergu dve zastavni pravici. Kljub temu da ima uradno Geonergo pri projektu frackinga v Petišovcih četrtinski delež, gre 90 odstotkov vseh prihodkov neposredno na račun Ascenta, dokler si ta ne bo v celoti pokril investicije, za katero trdi, da je v desetletju od leta 2007 znašala skoraj 50 milijonov evrov.
Brez rudarskega projekta
Od lani novembra zemeljski plin odvajajo na Hrvaško in pogodbo s hrvaško Ino so julija podaljšali. Plin črpajo iz vrtin Pg-10 in Pg-11a na podlagi prve stimulacije, ki so jo izvedli leta 2011. Želja je, da bi vrtine ponovno stimulirali, kar bi pomenilo nov fracking, zato da bi črpanje zemeljskega plina optimizirali in povečali obseg. Zato so v Geoenergu sprožili predhodni postopek pri Arsu, da se ugotovi, ali morajo izvesti tudi presojo vplivov na okolje. Prvo vlogo so vložili lani maja in dokumente dopolnjevali v začetku letošnjega leta. Februarja se je zastopnik Ascenta Colin Hutchinson zglasil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Mira Cerarja. Nato so se julija predstavniki Ascenta srečali še s štirimi predstavniki ministrstva za gospodarstvo pod Zdravkom Počivalškom, v istem mesecu, ko je Arso Geoenergo pozval k dodatni izjasnitvi, ker bi pri ponovni stimulaciji vrtin s hidravličnim lomljenjem lahko prišlo do pomembnih vplivov na okolje.
Nekaj deset tisoč evrov za milijonsko investicijo
Povečanje obsega pridobivanja zemeljskega plina se deloma pozna tudi v lendavskem (in državnem) proračunu, ki dobita od podeljene koncesije po polovico fiksnega zneska in dodatka glede na izčrpano količino plina in nafte. Tako je aktualno vprašanje, koliko je za lokalno skupnost vredno zdravo okolje in ščitenje narave pred nadaljnjo degradacijo. Z občine Lendava so nam poslali letne zneske, ki jih dobijo iz naslova koncesnine od Geoenerga. Višina koncesije se je od leta 2012 do lani gibala okoli 30.000 evrov letno. Lani se je dvignila za dodatnih 7000 evrov, letos do sredine maja pa so prejeli dobrih 68.000 evrov.
Na podlagi pol stoletja starih odločb
Koncesijska pravica za novodobni način črpanja plina v Petišovcih, ki se je v svetu uveljavil v zadnjih dveh desetletjih, tako temelji na odločbi iz maja 1960, s katero je bilo tedanjemu Rudarskemu podjetju iz Lendave podeljeno dovoljenje za koriščenje mineralnih snovi - nafte in zemeljskega plina. Ta odločba se sklicuje na odločbo rudarske inšpekcije iz januarja 1953, s katero so bile določene meje eksploatacijskega polja in tudi "omejitve glede izkoriščanja, da se zavarujejo koristi organizacij". Akt o podelitvi koncesije zahteva tudi, da se "upoštevajo določbe zakona o rudarstvu" in podzakonski predpisi. In če odločbo iz leta 1960 na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga trenutno vodi Alenka Bratušek, imajo, pa odločbe iz leta 1953 nimajo. Nimajo je niti v Geološkem zavodu Slovenije, kjer hranijo rudarsko knjigo.
Lomljenje zemlje za dosego žepov fosilnih goriv
Fracking v Petišovcih poteka na peščenjakih, kakršni obstajajo tudi na Nizozemskem, kjer je črpanje zemeljskega plina s to metodo privedlo do številnih potresnih sunkov, zaradi katerih je prišlo do poškodovanja hiš. Nizozemska vlada je bila v zadnjem letu zato prisiljena pristati na plačilo odškodnin tamkajšnjim prebivalcem. Fracking se izvaja pod velikim pritiskom, ko želijo z včrpavanjem velikih količin vode, kemikalij in keramičnih kroglic doseči in odpreti podzemne žepe plina. V Ameriki, kjer fracking izvajajo predvsem na skrilavcih, je ta način črpanja fosilnih goriv povzročil tudi onesnaženje podtalnice.
2022.
leta poteče pogodba za izkoriščanje mineralnih surovin nafte in zemeljskega plina
