Za okoli 200 evrov bo od novega leta višja splošna dohodninska olajšava, ki pripada vsem dohodninskim zavezancem, predvsem pa bomo v novem letu začeli plačevati nižje akontacije za dohodnino, saj nam jo bodo v letu 2021 poračunali po novi dohodninski lestvici. V njej so višje meje v vseh petih dohodninskih razredih. V prvega padejo vsi z do 8500 evrov neto letne davčne osnove (zdaj do dobrih osmih tisočakov), v najvišjem, petem, bodo pristali vsi, ki bodo imeli več kot 72.000 evrov neto letne davčne osnove (zdaj okoli tisoč evrov manj). V prvem davčnem razredu ostaja dohodnina 16 odstotkov, v drugem je nižja za odstotek in znaša 26 odstotkov, tudi v tretjem so jo znižali, s 34 na 33 odstotkov. Manjših dohodninskih novosti je še kar nekaj, s tisto o nižji boniteti za službene električne avtomobile vred, in se jim bomo še posvetili.
Minister o manipulaciji, Levica o škodljivosti reforme
Finančni minister Andrej Bertoncelj je poslancem, ki so danes odločali o paketu štirih davčnih zakonov - in bili, še zlasti Levica, takim popravkom davkov tudi manj naklonjeni kot vlada - zatrdil, da so spremembe "narejene v dobro vseh nas, ki delamo". Ne pozabimo, je opozarjal, da je davčna optimizacija paket. Vanj je že vključen regres. Letos so tako zaposleni iz prvega dohodninskega razreda kot del davčnih sprememb že dobili 141,86 evra več kot leto poprej, je dejal in menil, da je manipuliranje s tem, da dobijo delavci s tako dohodnino le slaba dva evra letno, nepotrebno. "Ukrepi so namenjeni zaposlenim in prav je, da ne manipuliramo s številkami. Zaposleni z minimalno plačo bo tako ob minimalnem regresu dobil okoli 150 evrov več v enem letu, če je prejel regres v višini povprečne plače, pa do 381 evrov več," je našteval minister.
Poslanci so odločali o paketu štirih davčnih zakonov
Tudi to so povedali
Robert Polnar, Desus: "Upokojenci z mesečno pokojnino do 1096 evrov so zdaj oproščeni plačila akontacije. Po novem bodo oproščene akontacije dohodnine pokojnine do 1174 evrov. Pri pokojninah, višjih od tega zneska, bo akontacija dohodnine nižja, kot do sedaj. Pri tem pa je treba upoštevati, da se bodo letos decembra pokojnine izredno uskladile za 1,5 odstotka ter januarja prihodnje leto redno za 3,5 odstotka, kar pomeni, da se bo povišala tudi davčna osnova za obračun akontacije dohodnine."
Andrej Šircelj, SDS: "Splošna olajšava se sicer veča na 3500 evrov, vendar pri določanju splošne olajšave velja eno merilo, koliko so nujni življenjski stroški. In so v Sloveniji določeni na podlagi strokovnih meril. Nekaj manj kot 8000 evrov naj bi bilo nujno potrebnih letno za to, da ljudje lahko preživijo oziroma da zadovoljijo nujne človekove potrebe. Mi pa tu pristajamo na 3500 evrov, z drugimi besedami, država obdavčuje tudi tisti del dohodka, ki je nujno potreben za življenje."
Brane Golubovič, LMŠ: "Po mojem so najbogatejše tiste osebe, ki sodijo v četrti in peti dohodninski razred, se pravi od 50 tisoč evrov naprej. Ta dva razreda sta obdavčena 39- do 50-odstotno in ta dva razreda se ne spreminjata. Davčna stopnja ostaja enaka, enako bodo plačevali za prispevke za pokojninsko in tudi zdravstveno zavarovanje. In mimogrede, v teh dveh razrednih je 0,8 odstotka davčnih zavezancev, malo več kot 10 tisoč ljudi, ki pa za dohodnino namenijo 300 milijonov evrov oziroma 16 odstotkov vse pobrane dohodnine.
En resničen primer: oseba prejme 5300 evrov neto, kar jo uvršča v peti dohodninski razred, in je obdavčena 50-odstotno. Mesečno za dohodnino prispeva 2900 evrov, za skupno zdravstveno blagajno 670 evrov, za skupno pokojninsko blagajno 1630 evrov. Gre za osebo, ki si tako plačo izplačuje v svojem lastnem inovativnem in izvozno naravnanem podjetju in ji to ni težko. Tudi ji ni težko plačevati davkov in stimulativno nagrajevati ljudi. Si pa želi, da ne bi bila okarakterizirana oziroma gledana kot nekdo, ki nekaj dela narobe zato, ker si izplačuje višjo plačo. V bistvu v LMŠ gledamo vsako osebo, ki dela, dobi plačo in zato plačuje davek, kot na osebo, ki je del verige, ki se ji reče solidarnost v naši družbi."
Matej Tonin, NSi: "Ali smo mi normalni? Da v tem hramu sprejemamo spremembo zakonodaje, ki bo prinesla dodatnih 30 tisoč evrov v državni proračun. Pa saj to je norost. Norost zato, ker ta sprememba pomeni spremembo poslovnega okolja, manj predvidljivo, računovodje bodo morali določene stvari spet drugače delati, skratka za seboj potegne en kup birokracije, zato da bo država dobila v proračun dodatnih 30 tisoč evrov."
Miha Kordiš, Levica: "Za 135 milijonov evrov, kolikršna bo luknja zaradi dohodninske lestvice, bi lahko dvakrat ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zgradili 26 ali 27 domov za starejše."
Monika Gregorčič, SMC: "Bistvo današnjega paketa sprememb je znižanje davčnega primeža, ki bo slovenski trg dela naredilo mednarodno bolj konkurenčnega. Poslovno okolje bo zato bolj privlačno za investitorje, ki ustvarjajo visoko dodano vrednot in torej izplačujejo nadpovprečno visoke plače, saj se zagotovo strinjamo, da ne želimo konkurirati le z nizko ceno delovne sile."
Višji davek za obresti, dividende, dobičke iz kapitala
Zato pa so bili, a ne edini, v SDS proti višji obdavčitvi kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz obresti, dividend in dobičkov iz kapitala bo po novem letu višja. Namesto sedanjih 25 odstotkov si bo država odrezala 27,5 odstotka dokončnega davka. Enako velja za dobičke pri prodaji izvedenih finančnih instrumentov in za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, le da bodo lahko pri najemninah zavezanci po novem računali na 15-odstotni odbitek, zdaj pa normirani stroški znašajo 10 odstotkov. Skupno naj bi država s tako zvišanim davkom pobrala v blagajno 17 milijonov evrov več.
Podjetjem pa je 82 poslancev danes s 56 glasovi za sporočilo, da jih čaka v januarju novost - minimalna stopnja obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Znašala bo 7 odstotkov in naj bi proračunu prinesla 47 milijonov evrov. Stopnja davka od dobička podjetij pa ostaja. Taka bo, kot je bila, 19-odstotna, četudi je vlada sprva napovedovala zviševanje stopnje za eno odstotno točko letno.