Gregor Grosman
Današnji NTK-poslovni dan je bil razdeljen v tri glavne vsebinske sklope. V sklopu Umetna inteligenca v podjetjih: kako biti pametnejši? so se govorci ukvarjali z vprašanjem, kako lahko umetna inteligenca in sodobne tehnologije pomagajo Sloveniji, ki po storilnosti dosega le 85 odstotkov evropskega povprečja, do hitrejše rasti.
Ko je govor o vpeljavi umetne inteligence v podjetja, ni več vprašanje da ali ne, ampak kako, so bili enotni vsi govorci. Microsoft je zelo zgodaj postavil razvoj UI med svoje prioritete in tako danes ponuja vrsto rešitev in možnosti integracije v vsakodnevna orodja, ki jih uporabljamo. Kako pa bo UI vplivala na naša delovna mesta? Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija, je povedala, da je v le nekaj mesecih UI dejansko razumela domišljijo tudi najširše javnosti in postala kulturni fenomen. Dodala je, da je danes pritisk na podjetja, da avtomatizirajo čim več delovnih procesov s tehnologijo, vedno večji. "Na trgu se soočamo z velikim pomanjkanjem delovne sile. Trend je viden tudi v Sloveniji." Meni, da bosta trenda pomanjkanja delavcev in staranja prebivalstva še nekaj časa ostala enaka, raziskava McKinsey pa kaže, da ima generativna umetna inteligenca potencial, da avtomatizira opravila, ki danes zavzemajo 60 do 70 odstotkov delovnega časa zaposlenih. Pri tem je potrebno izpostaviti, da bo UI spremenila in avtomatizirala delo najbolj izobraženih delavcev in bolje plačanih delavcev. V Sloveniji danes uporablja umetno inteligenco 12 odstotkov organizacij, cilj, ki smo si ga zastavili v okviru EU, pa je, do leta 2030, to je zgolj v sedmih letih, da bo UI in oblak uporabljalo vsaj 75 odstotkov vseh organizacij, je zaključila Barbara Domicelj.
Tjaša Redek z ljubljanske Ekonomske fakultete je izpostavila, da če se želimo kot družba premakniti v smeri večje produktivnosti, je bistvenega pomena, da podjetja, ki zaostajajo, spodbudimo, da bodo več vlagala v kadre in znanje. "Nekaj podjetij ne more vleči naprej celotnega gospodarstva," je zaključila.
Digitalizacija slovenskega zdravstva
V okviru predavanj Zdravstvo na poti digitalizacije so udeleženci konference med drugim spoznali najnovejše načrte za digitalizacijo slovenskega zdravstva, ki jih je predstavila dr. Alenka Kolar, direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, gost iz Estonije Rain Lane, predsednik uprave Estonian Health Insurance Funda, pa je predstavil, kako se je digitalizacije lotila ena najbolj digitalno razvitih držav v EU.
Kolar je kritično ugotavljala, da se Slovenci, ko je govor o delu v slovenskem zdravstvu, ne želimo spremeniti, izpostavila pa je tudi preveliko število zakonov, ki danes določajo in omejujejo delo v zdravstvu. "Živimo na zelo krhkih temeljih in upamo, da se ne bodo porušili." Da imajo snovalci novega zakona še najmanj težav s pacienti, je dodala, zdravniki pa da so postali koderji za ZZZS. "V zdravstvu zdravniki vnašajo čedalje več podatkov. Ni čudno, da zdravniki in sestre norijo," je povedala direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, kjer se soočajo z zelo velikim uporom proti zakonu.
Pacienti sprejeli tudi telemedicino
Lane je izpostavil, da je v Estoniji računalniški sistem v pomoč osebnim zdravnikom pri analizi podatkov njihovih pacientov, storitev pa širijo tudi v bolnišnice. Ko splošni zdravnik pri pacientu zazna potrebo po napotitvi k specialistu, mora napisati priporočilo. Odgovor specialista pride praviloma v treh do štirih dneh, specialist pa se odloči, ali bo pacienta prevzel, ali svetuje osebnemu zdravniku, kaj naj naredi.
Njihovi statistični podatki kažejo, da so dosegli čakalne dobe v zdravstvu, ki niso daljše od 42 dni. Pri naročanju so uvedli sistem odjave in obveščanja pacientov o sproščenem terminu. Pacient prejme na svoj mobilni telefon sporočilo o prostem terminu, ki ga mora v roku dveh ur potrditi, v nasprotnem primeru se sporočilo pošlje drugemu, in tako naprej, dokler prvi termina ne potrdi.
Tudi s telemedicino, torej posvetom z zdravnikom na daljavo, imajo v Estoniji zelo dobre izkušnje. Zavedajo se, da vsi pacienti niso dovolj digitalno izobraženi, takšnih naj bi bilo med 5 in 20 odstotkov ljudi. A skozi uporabo so opazili, da ti ljudje, ki kritizirajo tehnološki razvoj in se želijo prek telefona dogovoriti za osebni pregled pri zdravniku, ker se naj ne bi znali naročiti prek spletnih obrazcev, po drugi strani pišejo pritožbe na družbenih omrežjih in pošiljajo elektronska sporočila.
V Estoniji imajo vizijo, da bi nekoč zdravnikom odvzeli računalnike, ki jih imajo danes v svojih ordinacijah. "Dvajset minut ima zdravnik na razpolago za pacienta, od tega petnajst minut tipka po zaslonu in vnaša podatke," razlaga Rain Lane. S pomočjo umetne inteligence, ki bi po nareku samodejno prepoznavala besede zdravnika, bi lahko prihranili milijone.
