Že v ponedeljek zvečer je predsednik republike Borut Pahor podprl predlagano novelo, ki jo je vlada vložila po nujnem postopku v potrditev poslankam in poslancem. Po dopoldanski potrditvi v pristojnem parlamentarnem odboru se je pričakovalo, da bo dosegla zahtevano dvotretjinsko večino glasov prisotnih poslancev tudi na izredni seji. Novela posega v dva člena obstoječega zakona in dodaja novi člen, s čimer ureja postopek pritožbe pred ustavnim sodiščem, če državni zbor določi za nedopustno pobudo predlagateljev referenduma. Borut Pahor je zatrdil, da je novela "močan dokaz", da si kot on "tako izvršna kot zakonodajna veja oblasti želita tudi v teh posebnih razmerah nesporno ustavnopravno delovanje". Novela predstavlja sicer razveljavitev splošnega ustavnega roka za uveljavitev zakona, ki je v 154. členu ustave določen s 15 dnevi.
Ni potrebe vedeti in zlorabe
Že leta 2002 je nekdanji pravosodni minister v času vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008 pravnik Lovro Šturm v komentarju ustave citiral odločitve ustavnega sodišča, da je rok od objave do uveljavitve predpisa - vacatio legis - res v prvi vrsti namenjen temu, da bi se tisti, ki se jih tiče, lahko z vsebino vnaprej seznanili. Vendar "nekateri predpisi niso take narave, da bi se morali državljani z njimi seznanjati vnaprej; vsebina ali narava nekaterih predpisov ali posebne okoliščine lahko narekujejo, da morajo stopiti v veljavo takoj ali na določen datum, ker bi bil sicer lahko ogrožen njihov pričakovani učinek, ali iz drugih razlogov, ki so v splošnem interesu". Zakonodajalec ima že zdaj možnost, da izjemoma določi krajši vakacijski rok od ustavnega. Ustavni sodniki pa so v drugi sodbi zapisali tudi, da državni zbor ne sme "zlorabiti instituta vacatio legis, prav tako ne pooblastila za določitev dneva razpisa referenduma za nerazumno odlaganje izvedbe referenduma".
Resnost in skrb, s katerima vlada pristopa k načelu zakonitosti, je pokazal premier, ko je pred dobrimi 14 dnevi tvitnil, da išče po družbenih omrežjih mnenja ustavnopravnih strokovnjakov, kako se lahko veljavni vacatio legis skrajša oziroma zaobide. V manj kot pol meseca je vlada pripravila predlog, ki se sklicuje na spremembe ustave iz leta 2013. Tedaj se je omejilo referendum na naknadnega zavrnilnega, če ga zahteva 40.000 volivk in volivcev in ne gre za vsebine, ki so izvzete: nujni ukrepi za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odpravo naravnih nesreč, davčna, carinska ali druga določila o dajatvah ali izvrševanju proračuna, ratifikacija mednarodnih pogodb ali odprava protiustavnega stanja na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Krajši roki, neomejena veljava
Državni zbor bo po določbah novele po prejemu pobude za referendum, ki mora biti vložena v sedmih dneh po prvi potrditvi zakona v državnem zboru in vsebovati vsaj 2500 podpisov ter referendumsko vprašanje, takoj ali najkasneje v 14 dneh sprejel sklep - na predlog vlade ali po lastni pobudi, da gre za nedopustno referendumsko pobudo. Pobudnik referenduma bo imel 15 dni, da se zoper sklep pritoži na ustavno sodišče, ki bo moralo v 30 dneh odločiti, ali je bila zavrnitev referendumske pobude, ki jo je sprejel državni zbor, skladna z ustavo. Novela, ki se sklicuje na razmere zaradi epidemije virusa SARS-CoV-2, sicer ne predvideva začasnosti nove ureditve ustavnopravnih pravic, ki jo uvaja, četudi o njej ne vsebinske ne strokovne razprave ni bilo.
