O "moralnosti" cepiv: Grozno, če bi se zaradi mene kdo okužil ali celo umrl, pravi teolog dr. Kovač. Nadškof Cvikl čaka, da pride na vrsto

"Prijavil sem se in čakam v vrsti," je mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl, podpredsednik Slovenske škofovske konference (SŠK), na vprašanje Večera odgovoril o cepljenju proti covidu-19.   

Nadškof Kramberger je bil cepljen prvi, in to je sporočila vlada

Tiskovni urad SŠK smo predtem vprašali, ali so se škofje že cepili oziroma ali se bodo ter s katerim cepivom. Pač, škofje niso zasebniki, med prvimi cepljenimi sploh v državi že konec lanskega leta in takrat od državnih oblasti za zgled pa je bil promoviran prav škof, upokojeni mariborski ordinarij nadškof Franc Kramberger. Prejšnji teden je - pred kamerami - prvo dozo cepiva AstraZenece dobil tudi državni vrh.  

Odgovor tiskovnega predstavnika dr. Tadeja Jakopiča je takšen: "Ker so podatki o cepljenju posameznika osebne narave in jih je potrebno spoštovati, saj je odločitev posameznika sprejeta glede na zdravstveno stanje in po posvetu z osebni zdravnikom, SŠK o tem ne more dati nobene izjave."

Isto vprašanje smo poslali ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Stanislavu Zoretu, predsedniku SŠK. Odgovora torej nismo dobili, samo pojasnilo, da gre za zadeve osebne narave.

Zarodne celične linije

Še en razlog je bil za vprašanja vrhu Katoliške cerkve v Sloveniji. Minuli vikend je generalni tajnik Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec popravljal zgodnejšo izjavo Slovenske škofovske konference o moralnosti cepiv proti koronavirusu. Novo uradno stališče Cerkve zdaj je, da glede na omejeno količino cepiv v Sloveniji verniki trenutno nimajo možnosti izbire, s katerim se bodo cepili. Zato se lahko cepijo z vsemi dostopnimi cepivi. To je v času nastanka izjave pomenilo cepiva Pfizer-BioNTech, Moderna - in tudi AstraZeneca. 

A SŠK pričakuje, je še pisalo v Strehovčevem sporočilu, da država čimprej zagotovi večje količine cepiv "in s tem tudi možnost, da se katoličani odločimo za tista cepiva, ki so moralno ustreznejša".  

Odkod morala? Sporno je postalo, kar so v SŠK v prvi izjavi škofov, januarski, dodali, namreč moralno kvalifikacijo. Po prvi izjavi sta bili sprejemljivi (le) cepivi farmacevtskih podjetij Pfizer-BioNTech in Moderna. "Za obe velja, da sta pridobljeni na etično sprejemljiv način ter nista pridobljeni iz zarodnih celičnih linij, zato jih katoličani lahko uporabljamo," so pri SŠK objavili v začetku leta. Obenem pa priporočili cepljenje po posvetu z osebnim zdravnikom. V popravljeni izjavi pred dnevi so nato s čitljivim pridržkom privolili v imenu vernikov tudi v AstraZeneco.

Na to temo je ta ponedeljek spet govoril slovenski ekspert za cepiva dr. Borut Štrukelj, ki je bil tudi sodelavec Evropske agencije za zdravila (Ema), in za cepivo AstraZenece, ki naj bi torej bilo moralno manj ustrezno, spet zagotovil, da "ne vsebuje nič v zvezi z nerojenimi abortiranimi otroki".  Razvoj cepiva, je razložil, je res temeljil na celici, ki je bila izolirana iz spontano splavljenega zarodka. Toda to se je zgodilo že pred desetletji in je bila nato še miljardokrat prenesena v laboratorijih. Na isti način so nastala tudi vsa biološka zdravila, je povedal.

Ne samo dopustno, temveč etično obvezujoče

Za mnenje smo vprašali teologa in filozofa dr. Edvarda Kovača. Nismo se še navadili, pravi, da tudi v slovenski Cerkvi obstaja pluralnost mnenj in da je tako tudi med slovenskimi teologi. Vendar je med njimi dialog. Kovač spomni, da se pri vprašanju cepljenja ni oglasil samo Strehovec, ampak tudi specialist za bioetiko dr. Roman Globokar, predvsem pa znanstveni kemijski raziskovalec in teolog dr. Janez Jurij Arnež. Dr. Edvard Kovač, ki med drugim na magistrskem programu Zdravstvene fakultete v Ljubljani predava etiko v zdravstvu, po vsem z veseljem ugotavlja, "da so uspeli priti do skupnega sklepa, da je cepljenje proti koronavirusu ne samo dopustno, ampak tudi priporočljivo in v naših razmerah celo etično obvezujoče". To stališče so potrdili še slovenski škofje, ugotavlja dr. Kovač.

V trenutku, ko po družbenih omrežjih krožijo najrazličnejše dvomljive novice in teorije zarote ali celo lažna obvestila, kakor pravi, se mu zdi pomembno, da si zastavimo vprašanje, kaj pravi zdravstvena stroka. Nimamo vsi možnosti, da bi se poglobili v razpravo o imunskem sistemu, razmišlja, toda vsi lahko pogledamo, katere osebe so se dale prostovoljno najbolj množično cepiti. Povedna Kovačeva ugotovitev: "Res je, da jih je največ med zaposlenimi v zdravstvu. Toda čim višja je njihova strokovna izobrazba in odgovornejša je njihova služba, tem višji je odstotek cepljenih."  

Kovač: Samo zdravstvene delavce poglejmo! 

"Njihovo ravnanje najbolj zgovorno pričuje, ali se je dobro cepiti ali ne," teolog in filozof Edvard Kovač pristavi piko na dileme in "dileme" iz SŠK. Pri svoji zdravnici se je postavil v vrsto za cepljenje. "Bom prihitel v ambulanto, takoj ko dobim sporočilo, da sem na vrsti," pove: "Zame je grozen občutek, da bi zaradi moje plahosti nekoga okužil, ali še huje, da bi zaradi moje neodločnosti moral nekdo umreti."

Arnež: Cepljenje močno spodbujam

Kot rečeno, doktor molekularne biofizike in biokemije, duhovnik v koprski škofiji Janez Jurij Arnež, je že pred tedni navajal iz vatikanskega dokumenta o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti covidu-19, sprejetega decembra 2020, "da je sodelovanje pri zlu povzročenega splava za tistega, ki cepiva uporablja, daljno" in da se uporabljajo lahko vsa cepiva, ki so priznana kot klinično varna in učinkovita.

"Torej, ko se nam ponudi priložnost za cepljenje, močno spodbujam, da jo sprejmemo in se damo cepiti," je Arnež v začetku leta objavil v Družini. Tudi naša moralna dolžnost je, da se cepimo, je napisal.