Odpuščanja v bančništvu: NLB in združena Nova KBM z Abanko naj bi število zaposlenih znižali za okrog 500

Po podatkih Banke Slovenije je bilo v slovenskem bančnem prostoru največ zaposlenih, dobrih dvanajst tisoč, leta 2008, to je tik pred posledicami zadnje globalne finančne krize. Od takrat njihovo število konstantno upada, in lani jih je bilo le še devet tisoč ali četrtino manj. Tudi za letošnje leto se napoveduje nadaljnje zniževanje števila zaposlenih, saj naj bi samo največji slovenski banki, NLB in združena Nova KBM z Abanko, neuradno svoje število zaposlenih znižali še za okrog petsto. S tem, da je NLB še v četrtinski državni lasti, Nova KBM pa prek luksemburške družbe Biser Bidco v lasti ameriškega sklada Apollo in EBRD. Med glavnimi razlogi za vse manj zaposlenih v bankah v Sloveniji bi lahko šteli nenehno združevanje bank, torej neizbežno konsolidacijo trga, in sodobno digitalno bančništvo, ki zahteva vse manj fizičnega obiskovanja poslovalnic.

Brez odpuščanj verjetno ne bo šlo

Tomaž Boltin, predsednik Sindikata bančništva Slovenije, pojasni, da se za zdaj s predstavniki Nove KBM ob potekajočem združevanju z Abanko niso srečali, a sestanek pričakuje kmalu. "Naše stališče je, naj se v Novi KBM ob morebitnem zniževanju števila zaposlenih v čim večji meri poslužijo metod tako imenovanega mehkega zniževanja števila zaposlenih s (predčasnimi) upokojitvami in prostovoljnimi odhodi. Zaradi združevanja dveh bank pa se verjetno ne bo mogoče izogniti niti odpuščanjem, saj se bodo določene poslovne funkcije v režiji podvajale, pa tudi poslovalnice v določenih krajih."
Ekonomist dr. Rasto Ovin, sicer dekan mariborske fakultete Doba, pa doda, da se za temi številkami skrivajo konkretne človeške usode. "Banke (in zavarovalnice) so bile v preteklosti zmagovalke slovenske tranzicije, kjer so tudi po izgubi nekdanjega jugoslovanskega trga imele veliko zaposlenost. Vseh sprememb in racionalizacij na področju zaposlenosti v preteklosti slovenske banke niso izvedle, in to delo jih s pretežno tujimi lastniki čaka zdaj. Ob tem se je povsem uveljavilo digitalno bančništvo, kar znova prinaša potrebo po manj zaposlenih. Enako velja tudi za združevanje bank, ki jih je v Sloveniji vse manj," ugotavlja Ovin.

Veliko več digitalnih storitev in uporabnikov

Da se bančništvo spreminja, prav tako način, kako stranke opravljajo bančne storitve, priznavajo tudi v Novi KBM. "Nenehno proučujemo možnosti za učinkovitejše poslovanje in se z njim prilagajamo tržnim razmeram, okoliščinam v gospodarskem okolju in navadam strank. V zadnjih dveh letih se je število uporabnikov digitalnih storitev povišalo za kar 60 odstotkov, ustvarili smo 78-odstotno rast aktivnih digitalnih uporabnikov, ki spletno banko uporabljajo vsaj enkrat mesečno. Gotovo bo uporaba digitalnega bančništva vse večja tudi v prihodnje, zato stalno širimo nabor bančnih storitev, ki jih stranke lahko opravijo brez obiska poslovalnice. Ne le digitalni kanali, tudi zasnova produktov omogoča, da obiski poslovalnic za opravljanje večine bančnih storitev niso več nujni. Navedenim trendom prilagajamo poslovne odločitve in do konca junija bomo z večjimi združili pet poslovalnic Nove KBM (Solkan, Bovec, Prešernovo ulico v Celju, Krško in Žiri). Ob tem ostajamo najbolj dostopna banka v Sloveniji, saj lahko naše stranke ob poslovalnicah in bankomatih najpogostejše bančne storitve opravljajo tudi na več kot 350 poštnih poslovalnicah PS," pojasnijo v drugi največji slovenski banki.

Do zdaj v Novi KBM že 900 manj zaposlenih

V Novi KBM, ki je pod svoje okrilje že sprejela PBS in nekdanji slovenski del banke Raiffeisen (kasneje tudi banka KBS), število zaposlenih zmanjšujejo vse od leta 2010. V času državnega lastništva se je število zaposlenih letno znižalo za približno 80, v zadnjih petih letih za okrog 100 ljudi. Kjer bo mogoče, bodo tudi v prihodnje dajali prednost mehkim metodam ali prerazporeditvam. "Če to ne bo izvedljivo, si bomo prizadevali zagotoviti pogoje, ki bodo za zaposlene ugodnejši od zakonsko predpisanih, ter presežnim delavcem ponuditi ustrezne programe za iskanje nove zaposlitve. V takšnih primerih bomo še naprej sodelovali in pregledno komunicirali s sindikati med celotnim postopkom," odgovarjajo v Novi KBM.

Manj poslovalnic in zaposlenih tudi v NLB

V NLB, največji slovenski bančni skupini, pa je bilo konec lanskega leta 5878 zaposlenih, od tega v Sloveniji 2659. Natančnega števila, koliko zaposlenih manj bo do konca letošnjega leta imela NLB v Sloveniji, nimajo, a neuradno naj bi se ta številka približala tristo, srednjeročno (v nekaj letih) pa bo v Sloveniji 500 manj zaposlenih ali le še okrog 2000. Letos so število poslovalnic že zmanjšali s 93 na 90, še deset jih bodo v NLB zaprli s 15. junijem - na Bledu, v Luciji, Mislinji, Radencih, Semiču, Senovem, Starem trgu, v Ljubljani pa v Šentvidu, na Poljanski cesti in na Tržaški cesti. Toda v NLB poudarjajo, da zaradi teh zaprtij ne bodo nikogar odpustili, temveč bodo zaposlene prerazporedili v druge poslovalnice, zmanjšanje števila zaposlenih pa se bodo lotili s (predčasnimi) upokojitvami in s prostovoljnimi odhodi. V največji slovenski banki sicer že dlje časa opažajo, da se uporabniške navade strank spreminjajo. Stranke vse pogosteje uporabljajo digitalne načine poslovanja, v zadnjih mesecih zaostrenih zdravstvenih okoliščin pa se je pokazalo, da so tudi s tega stališča ti veliko bolj varni in so še pridobili priljubljenost.