Dobili smo jo na telefon danes tik pred odhodom v Pariz, kamor se je odpravila na sestanek Unesca. Ko je včeraj zagledala Notre Dame v plamenih, je najprej poklicala svoje prijatelje v Parizu, s katerimi je vseskozi v stiku.
"Moja prva misel je bila 'to je nemogoče'. Je dejansko največja tragedija po padcu World Trade centra v New Yorku. Dokler mi niso pariški prijatelji potrdili, da je vse res, mi je delovalo kot novica iz nekega drugega sveta. Notre Dame namreč tako močno zaznamuje ne le Pariza, ampak je kulturna dediščina celotnega sveta. Dolge minute, v neskončnost skoraj sem gledala grozljiv prizor in razmišljala, kaj storiti. Videti je bilo, kot da gasilci ne pridejo čisto zraven, a so mi prijatelji poznavalci povedali, da je požar zajel srce katedrale in je bilo gašenje težko dostopno. Tudi helikopterji in gašenje iz zraka je bilo nemogoče, ker bi zlivanje vode z velike višine, ob izjemno visokih temperaturah, ki so se razvile v požaru, lahko zrušilo stolpe in še kaj vrednega. Ko se je prvi šok tudi za Parižane ublažil, ko so reševali, kar se je rešiti še dalo, sem začela dogajanje spremljati na CNN. Ker s tem človek dobi pravi občutek, kako širni svet čuti s Francozi, kako so vsi vsepovsod šokirani ob škodi, ki jo je požar prizadel temu izjemnemu svetovnemu spomeniku, kulturni dediščini gotike. Kajti ni Eifflov stolp simbol Pariza, temveč je to mnogo bolj katedrala na otoku mesta Notre Dame. Resnično simbolizira vse to, kar imenujemo svetovna dediščina.
Branko Cestnik, župnik na Frankolovem
"Vsi smo prizadeti. Ljudje smo ljubitelji lepega in katedrale imajo še vedno to moč. Prizadet je naš čut za lepo, za presežno, to, kar nas odlikuje kot človeštvo. Pa tudi povezuje nas ta dogodek. Kako lepo je videti ljudi vseh barv in ras spoštljivo tiho skupaj. Požar je prizadel naša čustva, je pa pokazal tudi solidarnost, tudi ateistov navsezadnje, kot sem videl na twitterju. Se pa zadnje mesece vrstijo napadi na francoske cerkve in tihi dogovor je, da se o tem ne govori, ker se francoske oblasti bojijo napetosti med domačini in priseljenci. Že ko sem pred letom in pol maševal v Marseillu, je bilo pred cerkvijo deset oboroženih vojakov. Upam, da v Parizu ni bil napad, bodo pa morale oblasti razmisliti, kako naprej, molk je lahko tudi past."
Luka Novak, založnik, prevajalec, francist
"Poleg tega, da gorijo vrhunci srednjeveškega kiparstva, krščanske ikonografije in gotske arhitekture, ki so kljubovali stoletjem, pri požaru Notre-Dame v nas gori tudi nekaj neskončno kolektivnega, nekaj, kar nas presega tako po dojemanju kot stremljenju. Katedrala kot vrhunec človekovega seganja k transcendenci je tudi simbol gradnje človeka kot celote, ki jo povezujejo modrost, moč in lepota. Bolečina, ki jo čutimo ob teh prizorih, je bol vsega človeškega, ki skozi plamene stremi k božanskemu. Podoba katedrale je tako samoumevna in mogočna, da je na videz večna in neuničljiva, a v resnici tudi povsem krhka in minljiva. In morda smo se šele ob pogledu na obžarjeno Notre Dame zavedli, kako neznatno obdobje je tisočletje, ki smo ga pravkar zapustili."
Florence Ferrari, francoska veleposlanica v Ljubljani
"Katedrala Notre Dame v Parizu je za Francoze izjemnega simbolnega pomena. Vsi jo poznamo, tudi tisti, ki je niso nikoli obiskali. Je del nas, ne glede na naše versko prepričanje. Že več kot 800 let je tukaj z nami, je del naše zgodovine. Na tem kraju smo doživeli vse pomembne zgodovinske trenutke, od vojn, epidemij, osvoboditve … Z Victorjem Hugojem, Nervalom, Aragonom in številnimi drugimi je katedrala dobila svoje mesto v literaturi. Pomembno mesto ima v našem imaginarnem svetu, nosimo jo v duši.
Izrazi sočutja, ki ste nam jih ob tem dogodku namenili, tako v Sloveniji kot drugje v tujini, so nas zelo ganili. Dajejo nam moč, da gremo naprej in da bomo obnovili katedralo Notre Dame, saj si to zasluži naša zgodovina."
