Odzivi kulturnikov: "Nismo le kup hipijev, ki si želi nastopati"

Krizo kulturnega sektorja še poglabljajo ukrepi, ki onemogočajo polno odprtje gledališč. Mestno gledališče Ptuj je bilo zaprto od 16. oktobra, ko so izvedli še zadnjo premiero, pove Peter Srpčič, direktor tega gledališča. "Razen priprave predstav ne počnemo ničesar, saj nimamo zaposlenega ansambla. Spletne predstave pa so nekako tako, kot da bi se človek poskušal poljubljati skozi pleksi steklo. Gledališče je prostor živega stika, zgodi se takrat, ko sta prisotna gledalec in igralec na istem prostoru," komentira Srpčič. Kot je dejal direktor, so brez dohodka ostali predvsem samozaposleni in pogodbeni sodelavci, s katerimi sicer sodelujejo.

Dorijan Plevnik, direktor Koroškega mladinskega kulturnega centra Kompleks z Raven na Koroškem, pravi, da kar se da, delajo preko spleta, ampak ne gre tako pogosto, saj tudi z avdio in video montažo nastanejo stroški, ki pa jih ne dobijo povrnjenih, saj ni vstopnin, tudi gostinski del ne deluje. "Marsikdo od kulturnikov in glasbenikov je v tem času že obupal in ga ne bo več na sceni. Zapirajo se manjši klubi, ki niso podprti s strani občine. V gledališčih ne bo več ljudi, ki bi delali, številni člani tehničnega kadra so se prekvalificirali in skrbi me, da se ne bodo vrnili," meni Plevnik.

Nič ne more nadomestiti živega pretakanja energije

Epidemija in z njo povezani ukrepi so vplivali na delovanje SNG Drama Ljubljana na številnih področjih - od neodigranih predstav, odpovedi Drama Festivala, vpisa le tretjine abonentov do odpovedi mednarodnih gostovanj. Izpad lastnih prihodkov se je v letu 2020 gibal okoli 75 odstotkov, v letošnjem letu bi se lahko še povišal, če ne bodo kmalu dovoljene vsaj nekatere oblike kontinuiranega igranja predstav pred občinstvom, razlaga predstavnik za odnose z javnostmi Jernej Pristov. Kot je dejal, v Drami že od začetka epidemije upoštevajo varnostne ukrepe z namenom zagotoviti interne varne delovne pogoje in tudi dodatno varnost zunanjih obiskovalcev, ki pa jih kljub najvišji stopnji zavezanosti varnosti še vedno ne smejo gostiti na predstavah. Konec prejšnjega leta so vzpostavili tehnologijo in ekipo za spletno predvajanje v živo odigranih predstav, kar pa ne more nadomestiti živega pretakanja energije med umetniki na odru in občinstvom v dvorani.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so prepričani, da je v času epidemije največjo škodo utrpelo njihovo zvesto občinstvo, še zlasti abonenti, saj si zaradi ukrepov niso mogli ogledati uprizoritev. "Vse predstave bomo zanje seveda odigrali v trenutku, ko bo to mogoče," pove Alan Kavčič, predstavnik za odnose z javnostmi SNG Maribor. "V gledališču smo namreč razen treh kratkih prekinitev delali ves čas, pripravljali smo nove uprizoritve, ki čakajo, da jih lahko pokažemo občinstvu, in vsebine za naše spletne kanale. Tako smo vzdrževati kondicijo vseh umetniških ansamblov Drame, Opere in Baleta," razlaga Kavčič.

V gledališča v skladu z omejitvami

Institucijam bi koristilo že to, da bi bilo dovoljeno vsaj 50 ljudi v zaprtih prostorih, saj bi tako lahko delali. "Na Hrvaškem in v Srbiji so gledališča večinoma odprta, očitno se tam oblasti bolj zavedajo pomena kulture. Ko smo tistega pol leta delovali, ni bilo niti enega primera prenosa okužbe, ki bi se zgodil zaradi obiska gledališča," izpostavi Srpčič. V ljubljanski Drami pogrešajo tudi jasnejše informacije in v praksi izvedljive ukrepe, kako bi lahko njihovo delovanje potekalo tudi po 2. maju, ko bo prenehal veljati zelo strog odlok o sproščanju omejitev tudi za gledališke predstave. Število oseb na gledaliških predstavah je po omenjenem odloku omejeno na enega končnega uporabnika na najmanj 30 kvadratnih metrov zaprte javne površine, pri čemer pa nikakor ni dovoljen obisk več kot desetih obiskovalcev, kar bi pomenilo, da v Mali drami ne bi mogla sedeti niti dva gledalca.

SNG Drama že dalj časa skupaj z drugimi slovenskimi gledališči s kampanjo #odprimogledališča poziva k odprtju dvoran za občinstvo pod čim bolj vnaprej in v dialogu s producenti gledaliških prireditev usklajenimi pogoji, ki ne bili drugačni kot trenutno veljajo za številna druga javna mesta. Želijo si, da bi se novi odloki približali najmanj pogojem, ki so konec poletja veljali za obiskovanje gledaliških predstav v zaprtih prostorih, ter vsaj možnost delnega delovanja brez zapiranja in prekinitev. Od kulture je eksistencialno odvisnih na desettisoče ustvarjalcev in s kulturno produkcijo v najširšem pomenu povezanih sodelavcev in njihovih družin, spomni Pristov.

"Nismo samo kup hipijev, ki si želi nastopati, pa ne more. Opravljamo tudi mnoge druge funkcije. Za nami ni zgolj nekaj sto umetnikov, ki ne morejo nastopati, ampak tudi nekaj deset tisoč ljudi, ki so že plačali programe, tu so še šolski programi in z njimi kulturno-umetniška vzgoja," pa sklene direktor ptujskega gledališča.