Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je maja napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda v letu 2018 zvišala na pet odstotkov, je v danes objavljeni napovedi to številko spet znižala - na 4,4 odstotka.
Leta 2019 bo gospodarska rast Slovenije namesto 3,9-odstotna le 3,6 odstotna. Dodatno se bo upočasnila v letu 2020, in sicer na 2,7 odstotka.
Prispevek zunanje trgovine k rasti se bo letos po napovedih OECD zmanjšal z lanskih 1,3 odstotne točke na 0,9 odstotne točke, prihodnje leto pa na 0,3 odstotne točke. Leta 2020 naj bi bil 0,1-odstoten.
Izvoz naj bi se letos okrepil za 8,1 odstotka, prihodnje leto za 6,4 odstotka in leta 2020 za 6,3 odstotka, uvoz pa letos za osem, prihodnje leto za 6,9 odstotka in leta 2020 za sedem odstotkov.
Kot v poročilu še napoveduje OECD, se bo rast zasebne potrošnje z lanskih 4,9 odstotka znižala na 4,4 odstotka, prihodnje leto pa še nadalje umirila na 3,6 odstotka in leta 2020 na 2,7 odstotka. Zasebna potrošnja bo slonela na visokem zaupanju potrošnikov in višjih prihodkih.
Dela je vse več, rast plač pa skromna
Državna potrošnja naj bi se medtem letos okrepila za 2,7 odstotka, prihodnje leto za dva odstotka in leta 2020 za 1,5 odstotka. Kot ugotavlja OECD, se na državni potrošnji pozna opustitev nekaterih varčevalnih ukrepov.
OECD v poročilu Slovenijo med drugim opozarja na trg dela. Zaposlenost se je letos dvignila za skoraj dva odstotka, med delovno aktivnimi je tudi vse več migrantov. Stopnja brezposelnosti se je sredi leta spustila na najnižjo raven v desetletju, in sicer na 5,5 odstotka, pri tem pa OECD izpostavlja, da 40 odstotkov delodajalcev poroča o pomanjkanju delovne sile.
Na drugi strani je bila rast plač skromna, jeseni je dosegla 3,6 odstotka, inflacija pa ostala pri enem odstotku. OECD sicer ugotavlja, da bodo višje plače in zaposlenost krepile zasebno porabo, bodo pa višji prihodki in vse ožji trg dela zmanjšali izvozno konkurenčnost. Učinke slednje bi lahko omejila razlika med rastjo realnih cen in produktivnosti, kar bo inflacijo v drugi polovici leta 2020 potisnilo nad tri odstotke.
Bi pa lahko hitro pregrevanje trga dela vodilo v hitrejše nižanje konkurenčnosti, kar bi omajalo zaupanje investitorjev.
V OECD so še zapisali, da bi slovenski izvozniki in zaupanje podjetnikov trpeli, če bi Velika Britanija EU zapustila brez dogovora.
