Evropa reče 'imamo vojno proti podnebnim spremembam' in vojska se odzove," napol v šali pove polkovnik Robert Šipec, načelnik sektorja za opremljanje slovenskega ministrstva za obrambo. Po njegovih besedah so prizadevanja za znižanje izpustov toplogrednih plinov vojaškega sektorja zelo visoko na agendi v institucijah EU, saj se zavedajo, da brez prispevka vojske Evropa svojih okoljskih ciljev ne bo izpolnila. Poleg tega pa klimatske spremembe močno vplivajo na vojsko tudi z varnostnega in tehničnega vidika. "V primeru predvidenega dviga temperatur ozračja bo na primer samo 20 odstotkov helikopterjev lahko delovalo na območjih, kjer zdaj delujejo. S spremembo okolja se nevarnosti bistveno spremenijo. Ob dvigu povprečnih temperatur za dve stopinji bo po ocenah Velike Britanije kar 80 odstotkov Afrike neprimerne za življenje," je povedal Šipec.
"Ocenjujemo, da naša vojska proizvede polovico vseh izpustov CO2 državnih institucij Velike Britanije. To je veliko. Potrošimo le dva odstotka BDP naše države," je povedal vojaški ataše Združenega kraljestva podpolkovnik Damien Plant. "Dobra plat te informacija pa je, da vojska na tem področju resnično lahko veliko stori. In že v tem trenutku trdo delamo v tej smeri. Čeprav je vojska torej velik del problema, je lahko tudi velik del rešitve," je v pogovoru za Večer povedal Plant.
Ambiciozni podnebni načrti Velike Britanije
Velika Britanija, ki bo čez nekaj dni skupaj s Francijo (in s partnerstvom Italije in Čila) gostila vrh Združenih narodov o podnebnih spremembah, ima zelo ambiciozne cilje glede zmanjšanja izpustov. Po zadnjih napovedih nameravajo ogljično nevtralnost doseči leta 2050, že do konca tega desetletja pa naj bi izpuste znižali za kar 68 odstotkov glede na izpuste iz devetdesetih let, je napovedal britanski premier Boris Johnson. In svoj delež bodo morale prispevati tudi oborožene sile. "Poleg koristi za okolje prinašajo prizadevanja za zmanjšanje izpustov tudi finančne prednosti," je konkreten podpolkovnik Plant, ki na tem področju tesno sodeluje tudi s slovenskimi kolegi.
"Že leta 2017 je evropski direktorat za energijo ugotovil, da brez sodelovanja vojske ne bodo doseženi cilji zmanjšanja izpustov," pravi Šipec. Slovenska vojska sicer prispeva le en odstotek izpustov naših državnih ustanov v primerjavi z Veliko Britanijo in Francijo, kjer je ta delež veliko večji. A tudi Slovenska vojska vidi pri znižanju porabe goriv finančne prednosti. "Mi plačamo za energijo letno okoli 10 milijonov evrov. Polovico so pogonska goriva, pri čemer za pogon bojne tehnike odpade izredno majhen delež, polovica pa gre za oskrbo vojašnic. Za elektriko plačamo 1,5 milijona evrov na leto. Ti stroški se nam zažirajo v obrambne stroške, zato tudi na finančnem področju iščemo prihranke," pravi Šipec. Sedaj so v postopku energetske sanacije večjih vojašnic po državi, s čimer bodo prihranili veliko energije in s tem pri stroških.
V Združenem kraljestvu je vojska največji posamezni lastnik zemlje
Vojska ima velik vpliv na okolje tudi preko zemljišč, s katerimi razpolaga. "V Združenem kraljestvu je vojska največji posamezni lastnik zemlje. V lasti imamo velikanska vadišča, v lasti imamo gozdove, gore, obalo. Imamo tudi zelo veliko zgrajene infrastrukture, stavb, vojašnic, hiš, kjer živijo naši vojaki, in tako naprej. Če bi s temi stavbami bolje upravljali, bi lahko zelo zmanjšali porabo energije, lahko bi naredili naše zgradbe bolj trajnostne. Naša zemljišča bi lahko uporabili za skladiščenje ogljika (orig. Carbon sequestration), lahko bi zasadili in vzdrževali več gozdov, lahko bi proizvajali energijo, recimo z vetrnimi in sončnimi elektrarnami in elektrarnami na plimovanje. To so samo nekateri očitni primeri. Lahko tudi prispevamo k ohranjanju biodiverzitete, tako da varujemo rastlinske in živalske vrste. Lahko naredimo res veliko. Imamo odgovornost za precej velik del naše države, pa tudi za območja drugod po svetu. Naša vojska ima baze na Cipru, pri Gibraltarju, na Falklandih," je povedal podpolkovnik Plant, ob tem pa omenil še prehrano in oblačila vojakov. "Vse te zadeve imajo velik okoljski vpliv. Bombaž ima namreč zelo negativne vplive na okolje. Če bi se lahko domislili drugega bolj okolju prijaznega materiala za oblačila naših vojakov, teh je recimo milijon kosov na leto, morda celo več. Sedaj jih ob koncu njihove uporabe preprosto zavržemo."
Vojska bi zgradila vodikove polnilnice
Slovenska vojska načrtuje postavitev sočnih elektrarn na območjih vojašnic, s tako pridobljeno elektriko pa bodo proizvajali vodik, ki bo na razpolago tudi za civilno uporabo. "Energija iz fotovoltaičnih sistemov se porablja za napajanje vojašnice, viški pa se z elektrolizerjem shranjujejo v obliki vodika. S tem pridobimo energetsko samozadostnost naših objektov; ko potrebujemo energijo, jo proizvajamo z 'zelenim' vodikom, tako pridobljena elektrika lahko gre tudi v omrežje. Po drugi strani se vodik pri polnilnicah uporabi za polnjenje vozil s pogonom na vodik," načrte pojasnjuje polkovnik Šipec. Za ta projekt so že prejeli evropski denar, s katerim bodo naredili študijo izvedljivosti za pet vojašnic v Sloveniji in v sosednjih državah. Po načrtih bi polnilnice v vojašnicah namenili tudi splošni javnosti, da bi pri njih polnili tudi civilna vozila. "Prva takšna baza bo v Kranju. Računamo, da se bodo dela začela izvajati naslednje leto," pravi Šipec. V skladu z dogovorom s tamkajšnjo občino bi lahko polnili tudi mestne avtobuse na vodik.
Izpusti ranga ene države
Vojaški sistem je eden večjih proizvajalcev izpustov toplogrednih plinov na svetu, kar so do sedaj pri pripravi podnebnih načrtov pogosto spregledali. Tudi zato, ker vojske nerade objavljajo celovite podatke o svojih aktivnostih in porabi energije. Če bi bila vojska ZDA samostojna država, bi se uvrstila na 47. mesto po izpustih toplogrednih plinov med Portugalsko in Peru, so izračunali pri portalu The Conversation. Vojaški oklepni transporter, ki ga uporablja tudi slovenska vojska, porabi približno 40 litrov goriva na 100 kilometrov, vojaški lovec F35 porabi približno 400 litrov goriva na 100 kilometrov (28 ton CO2 izpustov v povprečju na eno misijo), bombnik B2 pa kar 251 ton CO2 na eno misijo, navaja študija The Carbon Boot-print of the Military (ogljični odtis vojske).
Povezava sončnih elektrarn s proizvodnjo vodika
Tudi Slovenska vojska je lastnica veliko zemljišč in stavb, pravi polkovnik Šipec. "Če gledamo ožji vladni sektor, smo lastnik 70 odstotkov infrastrukture. Mi želimo biti zraven pri iskanju rešitev, želimo pa biti slišani in potrebujemo financiranje." Vojašnica v Bohinjski Beli in vojaška baza na Brniku bosta po njegovih besedah prvi, ki si bosta zagotovili samozadostnost s sončnimi elektrarnami.
Vojski Slovenije in Velike Britanije tesno sodelujeta pri vodikovih tehnologijah, kjer je Slovenska vojska zelo dejavna. "Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki uporablja vodikove tehnologije v vojski. Od 2008 leta smo velik del svojega denarja za raziskave in razvoj posvetili vodikovim tehnologijam. Z našim financiranjem je bila razvita najboljša membrana za vodikove gorivne celice na svetu. Tesno sodelujemo z Institutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom v Ljubljani, univerzama v Mariboru in Ljubljani, industrijskimi podjetji," našteva Šipec. Agregat na vodikove celice uporabljajo za napajanje elektronske opreme v pogojih, ko je potrebne veliko energije, ampak mora biti oprema iz taktičnih razlogov "nevidna" - imeti mora nizko sevanje toplote in hrupa.
"Zelo veliko razmišljamo tudi o prihodnosti in prihodnjih situacijah, kjer bi vojska lahko posredovala in pomagala. Tukaj mislim predvsem na naravne katastrofe, humanitarne krize, begunska vprašanja in nalezljive bolezni. Take situacije in ti izzivi so tudi razlog, da mora biti vojska korak pred drugimi in se zato še posebej dejavno vključevati v reševanje okoljske krize in podnebnih sprememb. Pandemija, s katero se soočamo, nas je naučila, da globalne izzive lahko rešujemo le s sodelovanjem, ki je res ključnega pomena. Če vemo, s kakšnimi problemi se soočamo, smo pri reševanju lahko bolj pripravljeni in bolj učinkoviti," je povedal britanski vojaški ataše podpolkovnik Plant.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
