Ministrstvo za okolje in prostor je doslej veljalo za enega najbolj zaspanih resorjev. Tempo je bolj narekovala EU s spreminjanjem predpisov, pri domačih postopkih in težavah pa so se običajno bile neskončne birokratske bitke. Minister Jure Leben je v izredno kratkem času odprl številne težave, ki so se valile že leta. Pri tem pa si nakopal odobravanje nevladnikov in bolj ali manj ogorčeno zgražanje na strani investitorjev.
Petišovci: grožnje in odstop
V začetku lanskega oktobra so se v družbi Ascent Resources s slovenskim Geoenergom veselili menda skorajšnje pridobitve dveh ključnih dovoljenj, ki bi omogočili zagon plinskega projekta v Petišovcih. Poleg okoljskega dovoljenja za rafinerijo za prečiščevanje plina je družba Geoenergo (lastnika družbe sta Petrol in Nafta Lendava) vložila tudi prošnjo za "vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi", torej za povečanje količine načrpanega plina s hidravlično stimulacijo majhnega obsega ali kot se je prijelo tudi v Sloveniji - fracking. Britanci in partnerji iz Slovenije so menili, da za širitev zmogljivosti obeh obstoječih vrtin ne potrebujejo dodatnih okoljskih dovoljenj, so pa vseeno podali vlogo na agencijo za okolje, ki je o njihovi vlogi začela vsebinsko presojati.
Na agenciji za okolje je trenutno v presoji dovoljenje za uvoz indonezijskega premoga za TEŠ.
Ministrstvo je naročilo revizijo izvedbe kanala C0 v Ljubljani, kjer kanalizacija prečka vodovarstveno območje.
Ministrstvo se je natančneje lotilo nadzora nelegalnih gradenj, predvsem na varovanih območjih.
Nadzor je pokazal, da je bilo v 566 inšpekcijskih postopkih nedovoljenih gradenj kar 108, torej 20 odstotkov.
Odpadna embalaža: plačevali bodo vsi
Da sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji ne deluje, je bilo znano že leta, a kot so vsako poletje na dvoriščih komunal zastajale smeti, so zastajali tudi ukrepi, ki bi stanje uredili. Tako so vsako leto komunale tarnale nad več sto tonami odpadne embalaže, ki jih ni želel nihče, podjetja, ki skrbijo za odvoz te embalaže (DROE, družbe za ravnanje z odpadno embalažo), pa so dopovedovala, da je odpadne embalaže neprimerno več, kot je je zabeležene v evidencah, poleg tega so od komunal prevzemale občutno manj vrednejših vrst odpadkov, denimo papirja. Po interventnem zakonu sedaj ministrstvo oblikuje sistemski zakon posebej za odpadke z vrsto novosti. Za ravnanje z odpadno embalažo bodo plačevala vsa podjetja, ki dajo na trg več kot 500 kilogramov embalaže, in o tem bodo morala tudi poročati v četrtletjih. Gre pravzaprav za večino slovenskih podjetij, saj je velikih, ki so plačevala doslej, relativno malo. Velika sprememba je tudi uvedba enega državnega podjetja, ki bi skrbelo za odpadno embalažo.
Magna: udar z nevladniki
Čeprav je Leben "stisnil zobe" in se strinjal z manevrom vključitve izjeme zakona o vodah v posebni zakon o Magni, pa ministrstvo kljub močni pobudi okoljevarstveni organizaciji Rovo ni odvzelo statusa delovanja v javnem interesu. Ta status je organizaciji namreč omogočil sodelovanje v postopku, za investitorje s podporniki pa bi bila najbolj elegantna rešitev, da Rovo in z njim Gorazd Marinček ostaneta brez statusa. Je pa ministrstvo ob tem, da redno sodeluje s sosvetom nevladnih organizacij, resneje vzelo pod drobnogled poročila o delovanju nevladnih organizacij z omenjenim statusom, deloma tudi zaradi novega zakona o nevladnih organizacijah. Je to posledica Magne? "Neposredno ne, gre predvsem za uskladitev z novim zakonom. Res pa je, da doslej ministrstvo ni preveč pozorno spremljalo teh poročil," je ob tem dejala Gaja Brecelj iz Umanotere.
Moravškemu županu Balažicu zaračunali krivo prijavo
Okoljsko ministrstvo ima še kup drugih odprtih polj, ki jih ščitijo močni in raznoteri interesi. Razpletel se je denimo primer Moravče, kjer je občina trdila, da so na njenem območju nelegalno zakopani odpadki iz pogorelega Kemisa. Leben je naročil inšpekcijski nadzor in ob tem napovedal, da bo proti občini sprožil odškodninsko tožbo, če se izkaže, da gre za krivo prijavo. Županu Milanu Balažicu so na ministrstvu krivo prijavo zaračunali 52.000 evrov.
Popravek
Primer Moravče se še ni razpletel, kot smo pomotoma zapisali v tekstu Okoljske fronte ministra Lebna. Izvajalec del bo izbran ta teden, o morebitni krivi prijavi pa bo odločeno kasneje. "Z ministrstvom dobro sodelujemo," ob tem sporoča župan Moravč Milan Balažic.
Mura: absurd in politika
"To je absurd in tako izsiljevanje in izvajanje pritiska na ministra Lebna in na vlado s strani energetike sta nesprejemljiva in neetična, tudi do prebivalcev Pomurja," je jasno v imenu 80 nevladnih organizacij, ki nasprotujejo gradnji hidroelektrarn na reki Muri, zapisala podporo odločitvi ministra Jureta Lebna, da ukine koncesijo za rabo vode na Muri, dr. Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti s Trat. Odzvala se je na napoved Dravskih elektrarn, da bodo, če bo ta odločitev sprejeta, Dravske elektrarne Maribor (DEM) terjale odškodnino za doslej nastale stroške. V DEM in Holdingu Slovenske elektrarne namreč menijo, da gre za "precedens tovrstnega načina političnega odločanja v primeru dolgotrajnih in zahtevnih infrastrukturnih projektov". Arno Mohl iz mednarodne organizacije WWF pa poudarja, da Leben s trdnim korakom proti dokončnemu umiku koncesije za proizvodnjo električne energije na Muri pošilja močan signal mednarodni skupnosti, da Slovenija stoji za svojo obljubo, da skupaj s sosednjimi državami zaščiti največji naravni rečni ekosistem v centralni Evropi.
