Miha Raičevič
Prejšnji teden smo objavili članek o testu bučnih olj, ki ga je v sodelovanju s tujimi potrošniškimi organizacijami opravila Zveza potrošnikov Slovenije. Odkrili so, da eno olje ni primerno za uživanje, zato so to prijavili Inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Šlo je za bučno olje, 100 % nerafinirano jedilno bučno olje, Oljarne Kolarič z rokom uporabe do 31. decembra 2019. Ko smo zadevo preverili na inšpekciji, so nam sporočili, da je ugotovila, da so bili v olju res zaznani ostanki pesticidov in vzorec ni bil skladen z določili uredbe (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora. Vseboval je namreč aldrin in dieldrin. Izmerjena vrednost, izražena kot vsota dieldrina in aldrina, je znašala 0,41 mg/kg z merilno negotovostjo 0,20 mg/kg, mejna vrednost za bučna semena pa znaša 0,02 mg/kg. Tudi ob upoštevanju merilne negotovosti je izmerjena vrednost presegla mejno vrednost. Je pa bil izdelek varen glede na rezultate analiz in izdelane ocene tveganja za zdravje.
Ker bučno olje ni bilo skladno s prej navedeno uredbo, je inšpekcija izrekla ukrep prepovedi prometa, in proizvajalec je ob nadzoru inšpekcije izvedel umik iz prometa, ni pa bil izveden odpoklic, ker je bilo olje z oceno tveganja ocenjeno kot varno.
Oljarna Kolarič: Sami smo se odločili za umik
Za odziv smo prosili tudi Oljarno Kolarič. Zapisali so, da je bila v njihovem olju res zaznana prisotnost ostankov pesticidov, ki je v določeni meri presegala dovoljeno mejno vrednost za bučna semena. Pristojna inšpekcija je po pojasnilih oljarne do zaključka analiz olje umaknila iz prodaje, ni pa ukazala odpoklica. Nato je nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in prehrano opravil preiskavo vzorcev in je prisotnost pesticidov bila potrjena, vendar pa je bilo ocenjeno, da je analizirano bučno olje kljub temu varno za uporabo, pojasnjujejo v Oljarni Kolarič. Izpostavljajo, da oljarna pesticidov, katerih ostanki so bili najdeni v analiziranem bučnem olju, v nobeni fazi proizvodnje ne uporablja. "Preiskava je pokazala, da gre dejansko za ostanke pesticidov, ki so se uporabljali v preteklosti (že pred desetletji, pri prejšnjih lastnikih in uporabnikih zemljišč), zaradi svoje obstojnosti v okolju pa so še zmeraj v določeni meri v zemlji. Odvisno od vremenskih razmer se tako ostanki teh pesticidov lahko v določeni meri (v večji meri, ko je pretežno suho in vroče) akumulirajo v plodu (buči)," so zapisali.
Pesticidi lahko prisotni tudi več kot 30 let
Hkrati smo za pojasnilo, kako dolgo se pesticidi, gre za klorirane ogljikovodike, lahko lahko zadržujejo v zemlji, prosili rednega profesorja na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maria Lešnika, ki nam je pojasnil, da je povsem mogoče, da se v zemlji še vedno nahajajo ostanki pesticidov, kot sta tudi odkrita aldrin in dieldrin, pa čeprav sta prepovedana že okoli 20 ali 25 let.
Nevarne snovi tudi v ograjah, pohištvu, železniških tirih ...
Kaj takega se danes ne more več zgoditi, saj se takšnih kemikalij več ne uporablja. "Ta bremena, stara 25 let, bodo pa še nekaj časa trajala," je povedal. Zdaj uporabljamo takšne kemične pripravke, ki se v 50 odstotkih razgradijo najkasneje v šestih mesecih. To pomeni, da so v tleh prisotna največ tri leta.
Ostanke DDT in podobnih kloriranih ogljikovodikov bi dandanes verjetno našli tudi v slovenskih gozdovih. "Te kemične snovi namreč izjemno izjemno počasi razpadajo," je poudaril in opozoril, da so se klorirani ogljikovodiki nekoč uporabljali tudi v lesnopredelovalni industriji, saj so z njimi povečevali obstoj lesa. Zgodilo se je tudi, da so v takšni tovarni ostanke lesa, ki je bil že premazan s temi snovmi, potem kompostirali in jih uporabili na kmetijskih zemljiščih. Po desetih leti so bile te substance še vedno prisotne in so se ljudje čudili, kako je to mogoče, saj ni tega nihče uporabljal za škropljenje. Na tak način so obdelovali veliko izdelkov, od pohištva, parketa, laminatov, vrat, oken, ladijskih podov, tudi ladje in čolne so impregnirali s temi kloriranimi ogljikovodiki. Zelo znano je tudi, da so z njimi premazali tramove na železniških tirih, in naš sogovornik pravi, da so prebivalci, ki živijo v bližini tirov, izpostavljeni tudi tem snovem.
