Kot je znano, so nova pravila Banke Slovenije, s katerimi je zaostrila pogoje pri kreditiranju prebivalstva, povzročila precej razburjenja. Spomnimo, Banka Slovenije je pri potrošniških posojilih omejila odplačevanje na največ sedem let ali 84 mesecev, pri potrošniških in stanovanjskih pa je omejila razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Imetniku kredita mora po plačilu obroka ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, kar od 1. januarja 2020 pomeni 715 evrov. Če ima vzdrževane družinske člane, pa sorazmerno več.
Zelo kritični do omejitev pri kreditiranju so bili pri Združenju bank Slovenije, saj so izpostavili, da zaradi ukrepa več kot 300.000 ljudi ne bo več dobilo posojil, negativen bo tudi vpliv na BDP, so ocenili in dodali, da se bo kreditiranje zmanjšalo do 70 milijonov evrov mesečno. Banka Slovenije je ob tem zavrnila navedbe združenja bank in ocenila, da ukrep, ki je namenjen zajezitvi prekomernega kreditiranja, ni pretirano oster.
In kako (ne) bo ukrep Banke Slovenije vplival na življenje ljudi? Poiskali smo zgodbe mlade družine, matere samohranilke in mlajšega upokojenca.
O tretjem otroku ne upata niti razmišljati
Nedavno sprejeti sklep Banke Slovenije je šokiral mlado družino iz okolice Slovenj Gradca, ki svoje identitete ni hotela razkriti. Štiričlanska družina živi v zgornjem nadstropju družinske hiše. Spodaj sta stara starša. A ker okoli petdeset kvadratnih metrov pomeni veliko utesnjenost, starša že nekaj časa resno razmišljata, da bi šli povsem na svoje. Toda sanje o lastni hiši ali vsaj večjem stanovanju, veliko so pogledovali proti parcelam v bližini sedanjega domovanja, so se sesule.
"Navadila sem se, da živim v sistemu, kjer je človek človeku volk"
Nikomur ne verjame, sploh pa ne bankam
Rebeka pravi, da ve, kje bosta s hčerko spali še naslednji teden. Kot materi samohranilki ji je pomembno, da iz njene pripovedi nihče ne spozna hčerke. Po koncu šolskega leta, pove, bosta poskusili zaživeti v tujini, kjer je delala že pred leti. Trenutno sta našli začasno nastanitev v sobi, že od septembra namreč v Ljubljani išče stanovanje. Kakor hitro pove, da je upravičena do subvencije najemnine, ki zahteva, da najemodajalec z njo sklene najemno pogodbo z realnim zneskom najema, jo odslovijo. "Pred petimi leti sem takoj našla stanovanje, tudi pred dobrim letom je šlo," pravi, da gre večina prejemkov za najemnino in stroške, s preživnino pa poveže konec meseca z začetkom novega. V zadnjih sedmih letih se je morala dvakrat obrniti po pomoč na Karitas pri plačilu položnic, dvakrat so ji pomagali doma.
Upokojenci bodo še bolj v breme otrokom
Franc Slavinec je mlajši upokojenec, predsednik Društva upokojencev Maribor Tabor. "V društvu smo izvedli anonimno anketo. Od skoraj tri tisoč članov jih imata skoraj dve tretjini pokojnino nižjo od 650 evrov. Vsi ti torej ne dosegajo cenzusa, ki ga je postavila Banka Slovenije, in ne bodo mogli najeti nobenega kredita. Na koncu bodo tako do kredita lahko prišli samo tisti, ki ga zaradi dovolj visokih pokojnin sploh ne potrebujejo," pravi Slavinec in opozarja, da bo ukrep Banke Slovenije imel negativen vpliv tudi na zdravje starejše populacije. Marsikdo je namreč zdaj najel kredit tudi za plačilo zdravstvenih storitev, recimo za popravilo zobovja, nakup očal ...
