Miha Raičevič
Sredi aprila je ustavno sodišče odločilo, da mora vlada spremeniti odlok, ki prepoveduje zbiranje ljudi na shodih in protestih, zato je takrat veljaven odlok začasno tudi zadržalo. Vlada je nato sprejela nov odlok, ki je dovoljeval, da se lahko shodov ob upoštevanju vseh priporočil za preprečevanje širjenja koronavirusa udeleži do 100 ljudi. Ta odlok je bil veljaven od ponedeljka 19. aprila do četrtka 22. aprila. Dan za tem pa je stopil v veljavo nov odlok, ki dopušča le do 10 udeležencev shodov.
Pri tem se je vlada oprla na mnenje strokovne delovne skupine pri ministrstvu za zdravje, ki vladi svetuje glede ukrepov za omejevanje širjenja covida-19. Šlo je za dopisno sejo, ki je potekala v soboto 17. aprila. Večji del skupine se je strinjal z omejitvijo števila udeležencev. Niso pa bili vsi takšnega mnenja.
Mnenje strokovne svetovalne skupina o sklepu ustavnega sodišča o zadržanju odloka o prepovedi združevanja več kot 10 ljudi
"Strokovna svetovalna skupina ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 se strinja, da je potrebno zagotavljati in upoštevati ustavne pravice za vse državljane Republike Slovenije.
Z ukrepi, ki so trenutno v veljavi, omogočamo normalno delovanje zdravstvenega sistema in s tem dostop do zdravstvenega varstva vsem, ki ga potrebujejo, kar je navedeno kot ustavna pravica v 51. členu Ustave Republike Slovenije, ter zagotavljanja pravic in dolžnosti, ki so navedene v 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Trenutno je epidemiološko stanje glede covida-19 še vedno slabo in z dodatnim sproščanjem ukrepov lahko izničimo dobre rezultate glede omejevanja širjenja okužb s SARS-CoV-2, ki smo jih dosegli z "lockdownom" od 1. do 11. 4. 2021. 42. člen Ustave Republike Slovenije opredeljuje tudi to, da se zakonsko omejijo te pravice zaradi varstva pred širjenjem nalezljivih bolezni. K temu bistveno pripomore tudi začasna prepoved množičnih shodov, kjer je možnost okužbe bistveno večja, če se ne upoštevajo ukrepi. Za oranžno fazo, v kateri je večina regij Republike Slovenije, je predvideno zbiranje in združevanje do 10 ljudi pod pogoji, ki jih predpisuje NIJZ. Ob upoštevanju veljavnih ukrepov za zajezitev epidemije smo mnenja, da bomo dosegli umirjanje epidemiološke situacije, ki bo v čim krajšem času omogočila dodatno sproščanje ukrepov in s tem tudi združevanje večjega števila ljudi.
V trenutnih razmerah, ko je stanje tako glede okužb kot zasedenosti bolnišnic z bolniki s covid- 19 še vedno slabo, pa menimo, da se pri sproščanju ukrepov ne smemo prenagliti, saj lahko to privede do ponovnega poslabšanja stanja."
Z mnenjem, ki ga je sestavila večina članov skupine, se v "celoti" ni strinjal vodja Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel, ki je zahteval, da se njegovo mnenje zapiše v zapisnik. "Govorimo o ustavni pravici in o združevanju na prostem, kjer je tvegano (dokazano) neprimerljivo nižje od tveganja v zaprtih prostorih. Z upoštevanjem medsebojne razdalje (1,5 do 2 metra) je tveganje izjemno majhno. Ob upoštevanju varnostnih pogojev nimam nobenih zadržkov do aktivnosti na prostem," je komentiral Fafangel.
Hkrati je komentiral rezultate delnega lockdowna, ki je trajal od 1. do 11. aprila. Poudaril je, da ni bil izpeljan, kot so ga priporočali epidemiologi. "To ni omogočilo dovoljšnega izboljšanja epidemiološkega stanja na način, ki bi omogočal sproščanje, ampak je vodilo v trenutno stanje, v katerem so številke še tako visoke, da se ukrepi (ki so v veliki meri dosegli prag zmogljivosti družbe) še vedno prisotni. Nujno je treba pristopiti k sproščanju ukrepov, kjer je tveganje majhno (aktivnosti na prostem) in se osredotočiti na zaprte prostore in cepljenje," je v svojem ločenem mnenju še zapisal Fafangel.
Kako so odločali na seji 17. aprila?
Na dopisni seji strokovne svetovalne skupine 17. aprila so sodelovali infektologinja Mateja Logar (vodja skupine), direktor NIJZ Milan Krek, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik, predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Gorišek Miksić, vodja svetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović, sociologinja Lucija Mak Uhan, vodja Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec in Mario Fafangel.
Mateja Logar, Bojana Beović, Tjaša Žohar Čretnik, Milan Krek, Miroslav Petrovec, Matjaž Jereb in Nina Gorišek Miksić so mnenje potrdili. Mario Fafangel in Lucija Mak Uhan se z mnenjem nista strinjala in sta podala ločeni mnenji. Dva dni pozneje je svoje mnenje podala tudi koordinatorka cepilnega centra Zdravstvenega doma Ljubljana Simona Repar Bornšek.
Veljavni odlok in sprememba
Trenutno je v veljavi odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, ki dovoljuje shode in prireditve z udeležbo do 10 ljudi, bodisi na prostem bodisi v zaprtih prostorih. V zaprtih prostorih se lahko zbere do 10 ljudi, če površina prostora znaša do 30 kvadratnih metrov na posameznega udeleženca. Na prostem pa mora površina prostora znašati najmanj 10 kvadratnih metrov na udeleženca. Podobno veleva tudi odlok, ki ureja verske obrede na prostem. Razlika je v tem, da v odloku piše, da se lahko verskega obreda udeleži deset udeležencev oziroma skupnih gospodinjstev.
V sredo je vlada sprejela spremembo odloka, ki v zaprtih prostorih dovoljuje zbiranje do 10 oseb, če površina prostora na enega udeleženca znaša vsaj 20 kvadratnih metrov. Ta odlok bo v veljavi od jutri dalje.
Še dve ločeni mnenji
Vrnimo se na dopisno sejo strokovne skupine, ki je potekala 17. aprila in na kateri so njeni člani razpravljali le o omejevanju shodov. Mnenju večine se ni pridružila tudi Lucija Mak Uhan, ki je prav tako podala svoje ločeno mnenje z zahtevo, da se ga vključi v zapisnik. "Milo rečeno, nenavadno je trditi, da bi strogo regulirani shodi epidemiološko situacijo poslabšali v okoliščinah skorajda sproščenega dogajanja v zaprtih prostorih," je zapisala na koncu svojega ločenega mnenja in kot primere navedla podjetja, verske ustanove in nakupovalne centre. Dva dni kasneje, torej 19. aprila, je dodala še, da so shodi na prostem ustavna pravica in da je po njenem mnenju druženje ljudi zunaj bistveno bolj varno kot v notranjih prostorih. "Kot mi je znano, se priporočila in navodila NIJZ glede varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 niso spremenila," je dodala.
Tega dne je svoje mnenje podala še Simona Repar Bornšek. Ocenila je, da svetovalna skupina ni pristojna za presojo vsebine odločbe tako pomembnega organa, kot je ustavno sodišče. "Glede združevanja večjega števila ljudi na prostem pa je moje mnenje, da je lahko zunaj varno združevanje bistveno večjega števila ljudi kot v zaprtih prostorih. Še vedno velja, da je potrebno zagotavljati zadostno razdaljo, lahko se uporabljajo maske ... Ko smo govorili o verskih obredih (ustavna pravica) na prostem, nihče ni imel pomislekov, da se lahko izvajajo ob upoštevanju priporočil. Zdi se mi, da morajo naše odločitve temeljiti na strokovnih in ne ideoloških prepričanjih," je zapisala.
Spomnimo še, da je Mario Fafangel že v marcu predlagal, da bi bili vsi zapisniki strokovne skupine javno objavljeni na spletni strani ministrstva za zdravje, s čimer so se strinjali tudi vsi člani skupine, a je ministrstvo za zdravje odločilo, da za to ni potrebe. Zapisnike smo morali zato od ministrstva pridobiti na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
