Novico o sproščanju nekaterih ukrepov je na seji odbora DZ za gospodarstvo, na kateri poslanci razpravljajo o problematiki ponovnega zagona dejavnosti v gostinstvu in ostalem storitvenem sektorju, napovedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Kmalu zatem je nekaj več pojasnil podala tudi vlada v sporočilu za javnost po današnji seji.
Vlada je potrdila nov odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Z njim se v vseh statističnih regijah po državi podaljšujejo izjeme, ki so trenutno v veljavi, kar pomeni, da je še naprej dovoljeno opravljati storitvene in trgovinske dejavnosti, vlada pa je še dodatno sprostila nekatere doslej veljavne ukrepe.
Tako bo v devetih regijah, ki se po epidemioloških razmerah uvrščajo na oranžni seznam - podravski, koroški, savinjski, zasavski, posavski, jugovzhodni Sloveniji, osrednjeslovenski, primorsko-notranjski in gorenjski - pod določenimi pogoji od sobote dovoljeno opravljati gostinske dejavnosti priprave jedi in pijač ter strežbe na terasah in vrtovih gostinskih obratov.
V pomurski, goriški in obalno kraški regiji, ki se uvrščajo na rumeni seznam, pa bo od sobote poleg na vrtovih in terasah mogoče opravljati gostinsko dejavnost tudi znotraj gostinskih obratov. Od ponedeljka bo medtem tudi v teh regijah omogočeno ponujanje nastanitvenih storitev do 30 sob v nastanitvenih obratih, in sicer ne glede na velikost. Opravljanje obeh dejavnosti v notranjih prostorih in nastanitvenih obratih je sicer dovoljeno le pod pogojem testiranja potrošnikov, dokazila o prebolelosti ali dokazila o cepljenju.
Ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo je še vedno dovoljeno povsod, kot tudi opravljanje dejavnosti priprave in strežbe jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance ali za dostavo končnim potrošnikom.
Odlok začne veljati v soboto, vendar se določila za delovanje nastanitvenih obratov začnejo uporabljati s ponedeljkom.
Prihodnji teden predavanja na fakultetah in višjih strokovnih šolah po hibridnem modelu
Po današnji odločitvi vlade se v skladu z načrtom sproščanja prihodnji teden odpirajo vrata vseh izobraževalnih ustanov. To pomeni, da bodo znova omogočena predavanja na fakultetah in višjih strokovnih šolah, priporočen je hibridni model, so zapisali v sporočilu po današnji seji vlade. Vrata bodo odprli tudi študentski domovi.
Kot so pojasnili v sporočilu, priporočen hibridni model predstavlja kombinirano izvedbo študijske dejavnosti z izvedbo v živo in izvajanjem na daljavo, v skladu z zmožnostmi in potrebami visokošolskih zavodov.
Vrata bodo odprli tudi študentski domovi. S svojo dejavnostjo bodo lahko v celoti nadaljevale glasbene šole, so še zapisali.
Že od petka dovoljeno prehajanje med regijami in zbiranje do deset ljudi
Vlada je danes odločila, da bo že od petka dovoljeno prehajanje med vsemi statističnimi regijami. Po novem pa bo dovoljeno zbiranje do deset ljudi, ki niso člani skupnega gospodinjstva, in ne več sto, kot to velja trenutno. Enaka omejitev bo veljala tudi za javne prireditve, izhaja iz sporočila po današnji seji vlade.
Kot piše v sporočilu, bodo dovoljeni shodi in prireditve do deset ljudi, pri čemer je število oseb v zaprtih prostorih omejeno na enega udeleženca na 30 kvadratnih metrov, na prostem pa na enega udeleženca na deset kvadratnih metrov. Medosebna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva. V zaprtih prostorih je obvezna uporaba zaščitnih mask.
Organizator javne prireditve ali javnega shoda bo moral na zahtevo pristojnega nadzornega organa predložiti dokazilo o prijavi ali dovoljenje za prireditev oziroma shod, še navaja sporočilo.
Od ponedeljka je bilo sicer na organiziranih shodih dovoljeno zbiranje do sto ljudi. Za to omejitev se je vlada odločila po tistem, ko je ustavno sodišče prejšnji teden s sklepom zadržalo prepoved shodov in vladi naložilo, da sprejme novo ureditev glede načina njihovega izvajanja. Ob petkovi odločitvi vlade za omejitev do sto ljudi je notranji minister Aleš Hojs dejal, da se je ustavno sodišče v tem primeru posebej opredelilo do shodov, ne pa tudi do prepovedi porok in slavij. Pri tem je napovedal, da bo vlada v tem tednu preučila, kako urediti še ostale aktivnosti v okviru istega odloka, saj da ni razloga za razlikovanje med njimi.
V Slovenijo odslej mogoče tudi s kitajskimi in indijskimi cepivi
V Slovenijo bo odslej brez napotitve v karanteno mogoče vstopiti tudi s potrdilo o cepljenju proti covidu-19 s cepivi kitajskih in indijskih proizvajalcev, je danes odločila vlada. Spremenjenih bo tudi nekaj drugih določil glede testov in izjem. Odlok bo začel veljati v nedeljo, nekatera določila pa se bodo začela uporabljati od ponedeljka.
V Slovenijo bo odslej brez napotitve v karanteno mogoče vstopiti z negativnim PCR testom, ki je bil izdan v Združenem kraljestvu ali v ZDA, ne le v državah Evropske unije ali schengenskega območja. Test pa ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa.
Dokazila veljajo, če so bila izdana v EU, schengenskem prostoru, Veliki Britaniji ali ZDA
Skrajšali so tudi obdobje dokazila o prebolelem covidu-19, torej pozitivnega PCR testa, ki je po novem lahko star vsega deset dni, razen če zdravnik ne presodi drugače. Ne sme pa biti starejši od šestih mesecev. Zadostuje tudi potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela covid-19 in da od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev. Dokazila veljajo, če so bila izdana v EU, schengenskem prostoru, Veliki Britaniji ali ZDA.
Razširili so tudi seznam cepiv proti covidu-19, s katerimi je mogoče vstopiti v Slovenijo brez napotitve v karanteno. Tako je ob cepljenju s cepivi Pfizerja/BioNTecha, Moderne, AstraZenece, Johnson & Johnson in ruske Gameleja (Sputnik V) v Slovenijo mogoče vstopiti tudi, če so bile osebe cepljene s cepivi indijskega proizvajalca Serum Institute/AstraZeneca ter kitajskih Sinovac Biotech in Sinopharm.
Vlada je tudi odpravila obvezno testiranje osebam, ki se vračajo s službene napotitve, če predložijo tridnevni negativni PCR test. Gre za pripadnike policije, uslužbence državnega organa in akreditirane novinarje na službeni poti v tujini. To določilo se bo začelo uporabljati od 26. aprila 2021.
Nekoliko se je spremenil seznam rdečih držav
Na tri dni so podaljšali tudi rok za vrnitev tistim, ki so mejo prečkali za pomoč drugim osebam ali za vzdrževalna dela na nepremičnini. Tudi to določilo se bo začelo uporabljati s ponedeljkom.
Vstop v Slovenijo se brez napotitve v karanteno dovoli tudi državljanu članice EU ali schengenskega območja, ki prihaja iz druge članice EU ali schengenskega območja, kjer je opravljal varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi, in se čez mejo vrača v 72 urah po prehodu meje. Predložiti pa mora negativni rezultat PCR testa ali hitrega testa, ki ni starejši od 72 ur od odvzema brisa.
Nekoliko se je spremenil tudi seznam rdečih držav. Med članicami EU ali schengenskega območja je sprememba pri Finski, s seznama pa je črtana Malta. S seznama tretjih držav je črtan Barbados, dodani pa Malezija in Sveti Vincencij in Grenadine, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
Vlada je na današnji seji za teden dni tudi podaljšala veljavnost odloka o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah in odloka o začasnih ukrepih za zmanjševanje tveganja in širjenja okužbe z novim koronavirusom. Slednji med drugim določa uporabo zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih in v primeru nezadostne medosebne razdalje tudi na prostem ter obvezno razkuževanje rok ob vstopu v zaprt javni prostor. Kot so zapisali v sporočilu, se veljavnost obeh odlokov podaljšuje do 2. maja.
Na odboru DZ za zdravstvo pozivi vladi k takojšnjemu ukrepanju na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov
Na odboru DZ za zdravstvo so na zahtevo poslanske skupine SD razpravljali o duševnih stiskah otrok in mladostnikov v času epidemije covida-19. Med drugim so opozorili na pomanjkanje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov ter na večletno zanemarjanje tega področja. Slišati je bilo pozive vladi, da temu nemudoma posveti pozornost.
Bojana Muršič (SD) je v imenu predlagateljev seje opozorila na težke duševne travme pri otrocih in mladih, ki da so pri nekaterih že zaznane, pri marsikomu pa potlačene. Med drugim je omenila povečanje negotovosti glede šolanja, samomorilnih razmišljanj in zaskrbljenosti posameznikov zaradi zdravja bližnjih.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je pritrdil, da so posledice epidemije zelo očitne na področju duševnega zdravja. Med drugim je navedel, da so se ta mesec zaradi opozorila o težkih razmerah dogovorili o dodatnih desetih posteljah v centru za mentalno zdravje ljubljanske psihiatrične klinike, lani pa se je ustanovilo tudi deset centrov za duševno zdravje. Zaradi kadrovske problematike na tem področju so se po njegovih besedah v interventnem zakonu odločili tudi za razpis za dodatne specializacije še v tem letu.
"Praktično imamo prostor samo še za urgentne primere"
Dušan Mikuž z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je nanizal programe za otroke, mlade in družine, ki jih izvajajo oziroma sofinancirajo. Med drugim gre za programe s področja duševnega zdravja, socialnega varstva, programe za otroke in mladostnike iz ranljivega družinskega ali lokalnega okolja, pa tudi dodaten razpis za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije.
Jožica Mavčec Zakotnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je med drugim izrazila upanje, da bo področje duševnega zdravja vključeno v deveti protikoronski zakon, in sicer s financiranjem za naslednja tri leta.
Medtem ko je generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar dejal, da se resne duševne motnje v zadnjem letu ne pojavljajo nič bolj pogosto, pa je vodja službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski pediatrični kliniki Marija Anderluh opozorila na naraščanje števila otrok, ki so sprejeti po resnih poskusih samomora. "Praktično imamo prostor samo še za urgentne primere," je dejala.
Na opozorila Muršičeve o vplivu ocenjevanja na šolarje po vnovični vrnitvi v šole, ko so mnogi prejeli nižje ocene, je državni sekretar na šolskem ministrstvu Mitja Slavinec odgovoril, da na ministrstvu spremljajo tudi duševne stiske otrok in da so učiteljem podali usmeritve, naj pri ocenjevanju iščejo znanje. Ne morejo pa učiteljem naročiti, da naj vsaki oceni "dodajo plus ena", je dodal.
Več opozicijskih poslancev kritičnih do sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije
Po besedah Ive Dimic (NSi) je koronska kriza razgalila zgrešene odločitve in neukrepanje preteklih vlad tudi na področju duševnega zdravja. V razpravi pa je izpostavila tudi pomen zmanjševanja stigmatizacije zaradi duševnih bolezni.
Anja Bah Žibert (SDS) je poudarila, da ima zagotovo tudi covid-19 vpliv na duševne težave, a se te niso začele s covidom-19, saj so že več let v porastu. Opozorila je, da je bilo za sprejem resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja po zakonu iz leta 2008 potrebno celo desetletje. "Danes pa poslušam, kaj vse bi morala ta vlada narediti v enem letu," je dodala.
Muršičeva se je strinjala, da se težave niso začele s covidom-19 in da so v ozadje potisnjene že dlje. Opozorila pa je, da so med epidemijo eskalirale in da je treba urgentno ukrepati. Pri tem je izrazila razumevanje, da je v enem letu nemogoče vse urediti, in zadovoljstvo z obrazložitvijo ukrepov, ki so jih predstavili pristojni na ministrstvih.
Tudi Željko Cigler (Levica) je izpostavil poslabšanje duševnega stanja otrok in pri tem opozoril, da lahko da to otroku pečat za vse življenje.
V več kot peturni razpravi je bilo več opozicijskih poslancev kritičnih do sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije, tudi denimo zaprtja šol in uvrstitve maturantov na prednostno listo za cepljenje proti covidu-19. Pri tem so opozorili, da vlada v nekaterih primerih ni upoštevala predlogov stroke. Jani Möderndorfer (LMŠ) se je ob tem zavzel, da bi v svetovalni skupini za covid-19 pri ministrstvu za zdravje sodelovali vsaj en psihiater, klinični psiholog in pedopsihiater.
Slednje so predlagali tudi kot poziv vladi in predlagali za sklep odbora, a ni dobil podpore večine članov. Večina tudi ni podprla nobenega drugega predlaganega sklepa, med katerimi so bili denimo poziv vladi, naj predstavi načrt za soočanje z epidemijo duševnih stisk in akcijski načrt za čim hitrejšo implementacijo resolucije o nacionalnem programu za duševno zdravje ter pospeši investicije, pa tudi poziv ministrstvu za zdravje, da med prioritete nemudoma uvrsti ureditev zakonodaje na področju psihoterapije.
