Damijan Toplak
Po nedavni prodaji delnic NLB, katerih pretežni del je pristal v tujih rokah - prodaja se tudi Abanka z nekdanjo Banko Celje, v tuje roke dokončno prehajata še Gorenjska banka in Lon banka, že predlani je bila prodana Novi KBM - je na mestu vprašanje, ali s tem, ko slovenski bančni sistem večinsko prehaja v tuje roke, gremo na pot normalnosti ali pa izgubljamo na tem pomembnem področju suverenost. Prvi možje NLB (Blaž Brodnjak), Nove KBM (John Denhof) in koprske Banke Intese Sanpaolo (Jozef Kausich) so na današnjem Dnevu slovenskih bančnikov na Brdu pri Kranju povedali, da njihov fokus ni na lastništvu bank, ki jih vodijo, ampak na osnovnem poslu, da bi banke čim boljše poslovale tudi v prihodnje.
NLB po petih letih znova zadihala
Tako je prvi mož NLB, Blaž Brodnjak, povedal, da je zanj irelevantno poreklo lastništva banke, ki jo vodi. Po njegovem se je pojavila nova okoliščina, da se sedaj ključne odločitve sprejemajo izven Slovenije, bo pa NLB po petih letih znova, ko bodo odpravljene omejitve zanjo, lahko tekmovala z drugimi bančnimi konkurenti na trgu. Opozoril je še na presežno likvidnost v bankah, kar jim povzroča stroške, pa na to, da bi še vedno vsi bili aktivni pri manj tveganem prebivalstvu ter pri malih in srednje velikih podjetjih, četudi velika podjetja še vedno ostajajo "glavna" v sistemu, dasiravno je v zadnjem obdobju obseg posojil pri prebivalstvu presegel posojila podjetij, pa že tako tudi slovensko prebivalstvo velja za ene manj zadolženih v evropskem prostoru.
Nova KBM na pravi poti
John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, pa je v prvi vrsti izpostavil, da so slovenska banka in da banko v veliki večini vodijo Slovenci. Po predlanski spremembi lastništva se je po njegovem v Novi KBM dogodila velika in pomembna transformacija, ki je bila nujna za preživetje te mariborske banke. Povečali so zadovoljstvo strank, zvišali prihodke banke in znižali njene stroške, kar po Denhofovem mnenju kaže, da so na pravi poti. Prav tako iščejo najboljše strokovnjake, da bi lahko banko še ojačali, četudi je kadrovski bazen v Mariboru omejen. Nadaljevali bodo s postopno optimizacijo poslovanja in iskanjem sinergij ter se trudili, da bo Nova KBM v lokalnem okolju še naprej dobro delovala in bo uspešna univerzalna banka v Sloveniji, medtem ko se iz določenih dejavnosti (leasing, upravljanje (pokojninskih in vzajemnih) skladov) pa tudi iz držav (Srbija, Hrvaška) umika, ali se je že v celoti umaknila. Posledično, tako John Denhof, so močno znižali število produktov in povečali fokus na najbolj pomembne. Podobno meni tudi Jozef Kausich iz koprske Intese Sanpaolo, kjer prav tako izvajajo preoblikovanje produktov in skušajo izboljšati izkušnjo strank.
Potencialno nevarni trg nepremičnin
Dr. Primož Dolenc, namestnik guvernerja Banke Slovenije, pa ugotavlja, da je splošna ekonomska situacija v Sloveniji dobra, a se kažejo, tako kot v Nemčiji kot naši najpomembnejši trgovski partnerici, določeni premiki na slabše, na kar je treba biti pripravljen. "Trenutno stanje v slovenskem bančnem sistemu je dobro in posebnih težav ne vidim. Likvidnost bank je odlična, slabih posojil je manj kot dve milijardi evrov ali pod 5 odstotkov vseh, a banke naj bodo pozorne, ker jih je pri podjetjih še za 1,3 milijarde evrov. Spreminjajoče tehnologije in zakonodaja pa so tiste, kar bo najbolj zaznamovalo prihodnost slovenskih bank," še sporoča Dolenc in sklene, da bo treba v prihodnje natančno opazovati trg nepremičnin, ki bi lahko bil problematičen.
