Operacija Telekom, ki meša karte

Vladajoča LMŠ odločneje prevzema vajeti v gospodarstvu, ta hip osrednja gospodarsko-politična operacija je Telekom. Ta bo v pomembni meri vplivala na (pre)razporejanje sfer vpliva in moči, vzpostavila bo nova omrežja, centre moči za naslednji krog privatizacije in obvladovanja gospodarskih vzvodov. Poleg Telekoma je trenutno vroča tudi prodaja državne Abanke in v Večeru smo že pisali, da so se vanjo vpletli številni vplivni lokalni podjetniški in lobistični "prvoligaši". Premiki so tudi v Družbi za upravljanje terjatev bank, kjer je ta teden kot izvršni direktor odstopil Andrej Prebil.
Državnega telekomunikacijske operaterja pa je ta teden pretresla novica, da je forenzična preiskava pokazala, da naj bi bila družba v večinski državni lasti v več poslih na Balkanu domnevno oškodovana za več milijonov evrov. Zgodbo je razkrilo Delo, po mnenju več sogovornikov iz politike in gospodarstva pa naj bi usodno zatresla položaj predsednika uprave Rudolfa Skobeta.

Prevzem SDH, sledi Telekom?

Ta je bil na udaru že večkrat, pa se je znal obraniti, saj velja za politično spretnega in dobro povezanega na vse strani. V osnovi je sodil v desni politični tabor, a se je znal prilagoditi in dogovoriti tudi z levico. Tokrat je veliko vprašanje, ali mu bo uspelo "preživeti" še enkrat. Skobetov osnovni problem seveda je, da se je v svojem času na vrhu Telekoma zaplezal v nekaj spornih zgodb, razkriti balkanski posli so ena od njih, mnogi mu očitajo tudi, da je poslovanje daleč od optimalnega in da se poslabšuje. Zaradi manevriranja na različne strani pa si je nabral tudi nemalo nasprotnikov. Položaj prvega človeka Telekoma je seveda privlačna gospodarsko trofeja, predvsem pa Telekom velja za pomemben vir finančno-politične moči, zato so skušnjave političnih strank vedno velike.
Finance pišejo, da bi Skobetovo mesto lahko zasedel Matej Potokar, nekdanji šef slovenskega Microsofta, ki je po tem vodil še celotno Microsoftovo divizijo za zahodno Evropo, po vrnitvi domov pa je zadnje leto izvršni direktor tehnološkega podjetja Cosylab. Odhod iz Telekoma čaka tudi predsednico nadzornega sveta Lidio Glavino, ki se je ta teden sporazumno poslovila od vodenja Slovenskega državnega holdinga, kjer sicer za zdaj še ostaja zaposlena. Vodenje upravljavca državnega premoženja naj bi po napovedih prevzel Andrej Božič, ki prav tako sodi v interesno sfero LMŠ. Trenutno je nekdanji prvi mož Steklarne Hrastnik član uprave SDH.

Inštitut, doktorat ...

Pri zadnjih operacijah v Telekomu ni mogoče spregledati niti delovanja državnega sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca, ki postaja vse pomembnejši tudi v gospodarsko-kadrovskih operacijah. Vsekakor močnejši od premierovega državnega sekretarja za gospodarstvo Vojmirja Urlepa. Okoli njega so vse bolj razločni obrisi nekega novega potencialnega gospodarsko-političnega omrežja, obstajajo že prvi indici, da naj bi se vračali tudi nekateri menedžerji, ki so nekoč sodili pod dežnik SDS, stranke, s katero se je Črnčec razšel.
Spomnimo: januarja je članica uprave Telekoma postala njegova doktorska študentka Vida Žurga, nekdanja članica SDS, ki pa naj bi bila še vedno ohranjala močne stike z Janševo stranko. Črnčec in Žurga nista povezana le prek doktorata, ampak iz uradnih registrov izhaja, da je Žurga septembra 2015 Črnčecu prodala Inštitut za globalno upravljanje, kjer je Črnčec še vedno lastnik. Žurga je pri Črnčecu doktorirala 2017, a kot kaže, je njuna naveza bistveno starejša od tega. Telekom je, kot je znano, dober oglaševalec v Janševih medijih, na kar so nekateri civilnodružbeni aktivisti že opozorili, ne nazadnje je zaradi sovražnih vsebin na teh portalih to dejstvo kritiziral celo Marjan Šarec. To so mnogi tedaj razumeli kot opozorilni signal upravi Telekoma. Da bi Črnčec posegal v primer Telekom, je bilo uradno sicer zanikano.