Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je ob današnji predstavitvi interpelacije ocenil, da "Hojs uteleša vse, kar je narobe s to vlado". Ob tem je izpostavil vladanje s silo in nasiljem, vplivanje na vse sfere družbenega delovanja, koruptivnost ter žaljenje, poniževanje in zasmehovanje vseh, ki mislijo drugače in si upajo biti kritični.
Po oceni vodje poslancev LMŠ Braneta Golubovića glasovanje o interpelaciji ne bo le glasovanje o tem, ali je Hojs še lahko minister, ampak bo tudi odločanje poslancev o podpori aktualni vladi. "To glasovanje bo pokazalo, ali želimo pravno državo, ali želimo normalno Slovenijo. Tisti poslanci, ki bodo podprli ministra, si želijo sistem kleptokracije oz. vladavine tatov," je dejal na današnji novinarski konferenci.
Kot je izpostavil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, imajo nekateri ministri aktualne vlade nalogo preusmeriti dogajanje, "da se v tem DZ kregamo o interpelacijah, vlada pa s tem preusmerja zgodbe, ki bi morale biti drugačne". Napovedal je podporo interpelaciji, ob tem pa poudaril, da dokler ne bo prišlo do predčasnih volitev, v Sloveniji ne bo miru.
V SAB verjamejo, da je v razmerah t. i. visečega parlamenta vredno ponovno poskusiti z interpelacijo "enega najbolj kontroverznih ministrov". Poleg zelo avtoritativnih vzgibov, ki jih po besedah vodje poslanske skupine Maše Kociper kaže že od samega začetka mandata, mu v SAB še posebej zamerijo, da je vzpostavil popolnoma nesprejemljiv politični diskurz.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) Janja Sluga pa je med drugim izpostavila, da je v preteklosti bolj nasilne proteste policija uspela obvladati na manj agresiven način. Kritična je tudi do ministrove izjave, v kateri je navedel, da je po končanih protestih, na kateri so policisti uporabili vodni top in solzivec, odšel na policijo in ji čestital za uspešno delo. "Po našem mnenju zelo veliko pove dojemanju nalog ministra. To razumem kot cinizem, ki je naperjen proti lastnim državljanom," je dejala.
Da bodo opozicijske stranke vložile interpelacijo ministra za notranje zadeve Hojsa, so v delu opozicije sicer napovedali že minuli teden. Osnutek so pripravili v Levici ter ga v usklajevanje poslali ostalim omenjenim strankam.
Po nedavni objavi posnetka, na katerem naj bi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak svetoval podjetniku Bojanu Petanu, kako se izogniti plačilu davka, in Hojsovemu zapisu na Twitterju, da mu je bil več let star posnetek prisluha Vizjaku predstavljen že pred časom, so predlagatelji interpelacijo še dopolnili.
Hojsu tako dodatno očitajo sum storitve kaznivega dejanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja, s tem ko ni prijavil kaznivega dejanja, s katerim je bil seznanjen.
Menijo, da Hojs ne nosi zgolj objektivne odgovornosti za policijsko nasilje na protestih v Ljubljani
Notranjemu ministru ob tem očitajo politizacijo in militarizacijo policije, pa tudi odgovornosti za protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Menijo, da Hojs ne nosi zgolj objektivne odgovornosti za policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, ampak da je tudi subjektivno vplival na takšno policijsko taktiko. Prepričani so, da zahteve po povečani represiji prihajajo iz državnega vrha, konkretno s strani predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janše ter s strani podpredsednika SDS Hojsa.
Ob tem navajajo še ponižujoč, ignorantski in nestrokovni odnos do splošne in strokovne javnosti, protestnikov, zaposlenih v policiji, predstavnikov sindikatov in neodvisnih državnih organov, ki na "kakršenkoli način opozarjajo na protiustavno in nezakonito ravnanje ministra", piše v interpelaciji.
V NSi in SMC zadržani pri komentiranju očitkov iz interpelacije Hojsa, navedbe o prekomerni uporabi represivnih sredstev na protestih zavračajo
Ob vloženi interpelaciji notranjega ministra Aleša Hojsa v NSi očitkov iz interpelacije ne komentirajo, saj ocenjujejo, da se morajo najprej podrobno seznaniti s samo vsebino. V SMC medtem ocenjujejo, da gre za političen manever in preusmerjanje pozornosti. V obeh strankah zavračajo očitek o prekomerni uporabi represivnih sredstev na protestih.
V NSi se bodo po besedah poslanca Andreja Černigoja najprej temeljito seznanili z vsebino vložene interpelacije in šele nato podali svojo odločitev.
Ob očitkih, da je Hojs odgovoren za prekomerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, je Černigoj poudaril, da so bili ti protesti neprijavljeni, policija pa mora po njegovem mnenju zagotoviti javni red in mir. Kot je še spomnil, o ravnanju policije na protestih poteka preiskava, ki bo po njegovi oceni pokazala, da je policija v danem primeru pravilno postopala.
Na vprašanje, ali se v stranki zavzemajo za neodvisno preiskavo s strani varuha človekovih pravic, pa je Černigoj odgovoril, da o tem v poslanski skupini še niso razpravljali. Sam pa meni, da ima policija neodvisne organe, ki so se sposobni odločati.
Očitkov iz interpelacije v poslanski skupini še niso preučili
V SMC ob vloženi interpelaciji ocenjujejo, da gre za politični manever, sicer legitimen in legalen, a tak, ki v tem trenutku preusmerja pozornost. Kot je poudarila poslanka SMC Monika Gregorčič, bi se lahko vsi skupaj osredotočili na reševanje veliko težjih problemov, kot so epidemiološke razmere ter gospodarska in družbena kriza. "Želeli bi si, da bi politika v teh težkih mesecih, tudi pred volitvami, stopila skupaj in bila bolj konstruktivna," je še dodala.
Očitkov iz interpelacije sicer po besedah Gregorčičeve v poslanski skupini še niso preučili. Ko bodo to storili, pa bodo ob morebitnih nejasnostih ministra zaprosili za dodatna pojasnila oziroma argumente.
Z očitki, da je na zadnjih demonstracijah policija prekomerno uporabila represivna sredstva, se tudi Gregorčičeva ne strinja. Kot je ocenila, je policija korektno opravila svoje delo, zaščitila javni red in mir ter suvereno državno ureditev, saj je do eskalacije demonstracij prišlo na dan, ko je bila Slovenija prizorišče pomembnega mednarodnega dogodka v okviru predsedovanja Svetu EU.
Na očitke iz interpelacije se Hojs ni odzval
Tako Černigoj kot Gregorčičeva pa nista želela komentirati navedb iz interpelacije, da je Hojs že pred časom izvedel za posnetek, na katerem naj bi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak svetoval podjetniku Bojanu Petanu, kako se izogniti plačilu davka, pa suma kaznivega dejanja ni prijavil.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti pa je interpelacijo označil kot "smešnico, nagajanje sedanji vladi, podpiranje že skoraj terorističnega obnašanja nekaterih posameznikov".
V poslanskih skupinah SDS in DeSUS se za zdaj na vloženo interpelacijo niso odzvali.
Prav tako se na očitke iz interpelacije ni odzval Hojs. V izjavi za medije je prejšnji teden ob napovedi interpelacije sicer dejal, da bo interpelacijo komentiral, ko se bo seznanil z vsebino.
Eno interpelacijo Hojs v tem mandatu že prestal
Med očitki v interpelaciji podpisani navajajo še nezakonita zaposlovanja v policiji ter nedopustne in nezakonite grožnje z odpovedjo delovnega razmerja predstavnikom sindikatov in zaposlenim v policiji, ki opozarjajo na nepravilnosti.
Izpostavljajo tudi problem vladanja z odloki, ki je po njihovih navedbah nedemokratičen, saj s tem izvršilna oblast poskuša prevzeti tudi naloge zakonodajne veje oblasti, hkrati pa z njimi v družbi ustvarja kaos.
Eno interpelacijo je Hojs v tem mandatu že prestal. Junija lani so jo vložili LMŠ, SD, Levica in SAB s prvopodpisanim poslancem SD Matjažem Nemcem. Na glasovanju konec septembra lani jo je podprlo 38 poslancev, 43 jih je glasovalo proti. Za uspeh interpelacije je sicer potrebnih 46 poslanskih glasov.
Ob tem je Vatovec še ocenil, da so dogodki zadnjega meseca dovolj resni, da bi lahko oziroma bi morali prepričati tudi poslance, ki sicer podpirajo vlado, da interpelacijo tokrat podprejo. Kot je dejal, pozivajo vse poslance, da razmislijo, ali "podpirajo takšen način razgradnje države, ali podpirajo to, da se vlada dobesedno ne rabi več ukvarjati s tem, kaj so zakoni".
To je sicer deveta interpelacija v tem mandatu. Na obravnavo v DZ trenutno čakata interpelaciji zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec ter ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.
