Minister Vizjak zavrača očitke, Hojs naj bi bil seznanjen s posnetki, Simič ne more podati odgovora. Kovač: To je politično koruptivno.

19.10.2021 13:21
V javnosti odmeva razkritje, da je okoljski minister Andrej Vizjak leta 2007, ko je bil gospodarski minister v prvi vladi Janeza Janše, nagovarjal predsednika uprave DZS Bojana Petana, da se pri prevzemu Term Čatež izogne plačilu večmilijonskega davka. Vizjak je očitke danes zanikal, posnetke pa je označil za konstrukt. Da gre v tem primeru za korupcijo in neintegritetno ravnanje, opozarja nekdanji prvi mož KPK Boris Štefanec, ekonomist Bogomir Kovač pa poudarja, da gre za šolski primer tega, česar se ne sme početi v korporativnem upravljanju.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Okoljski minister Andrej Vizjak je tonske posnetke, ki jih je včeraj objavil POP TV, označil za konstrukt in zlepljenko.
Robert Balen

Okoljski minister Andrej Vizjak (SDS) je tonske posnetke, ki so jih včeraj razkrili na POP TV in ki kažejo, kako je leta 2007 kot gospodarski minister v času prve vlade pod vodstvom Janeza Janše (2004–2008) znanemu poslovnežu in nekdanjemu članu LDS Bojanu Petanu predlagal, kako naj se pri prevzemu Term Čatež izogne plačilu 30-milijonskega davka, označil za konstrukt odpadkovne mafije, ki je po njegovih besedah vedno likvidirala ministre, ki so predlagali nekaj, kar jim poslovno ne ustreza.

"Zakon o varstvu okolja, ki sledi interesom ljudi, podpirajo pa ga tudi nevladne organizacije, pomeni konec velikim dobičkom smetarske mafije, ko smo z državnimi desetinami milijonov še lani pospravljali odpadke iz skladišč izvajalcev javnih služb. Ne znam si drugače razlagati, kako bi sicer objavljali 14 let star posnetek ali lepljenko nekih izjav, zakaj to ni bilo že prej plasirano, ampak zdaj oziroma točno ob posredovanju tega zakona, ki končno ureja področje odpadkov v Republiki Sloveniji, na vlado," je poudaril Vizjak. Dodal je, da dvomi v avtentičnost posnetkov: "Treba je priti zadevi do dna in videti, kaj so motivi vseh teh, ki so ta konstrukt oziroma lepljenko, zmanipulirano z zvočno kuliso, postavili v ospredje." Vizjak je poudaril, da ne namerava odstopiti, saj da ima čisto vest ter da se s Petanom, ki obvladuje skupino DZS, lastnico turistične družbe Terme Čatež in časnika Dnevnik, ali komurkoli drugim nikoli ni dogovarjal o takšnih stvareh.

Štefanec: Tu gre za korupcijo in neintegritetno ravnanje

Nekdanji šef protikorupcijske komisije (KPK) Boris Štefanec se strinja z ocenami, da je minister Vizjak v konkretnem primeru naredil narobe vse, kar se da narediti narobe. "Tu gre za korupcijo in neintegritetno ravnanje. Problem iz vidika določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pa je, da zdaj velja pravilo, da se KPK ukvarja le s tistimi zadevami, za katere od trenutka vložitve prijave na komisijo ni preteklo več kot pet let. To pa se je dogajalo leta 2007. Tudi če bo komisija dobila kakšno prijavo, verjetno tega ne bo obravnavala," pojasnjuje Štefanec. Minister Vizjak je po njegovih besedah človeka, ki velja za relativno pomembnega na poslovnem področju v Sloveniji in je bil v določenem trenutku približno 20-odstotni lastnik Term Čatež, napeljeval v nek posel, v katerem mu ne bo treba plačati davka, saj da bo zadevo sam uredil skozi nadzorni svet.

Nekdanji prvi mož KPK Boris Štefanec je Vizjakovo potezo označil za korupcijo in neintegritetno ravnanje.
Robert Balen

"Seveda ni čisto jasno, kakšna je participacija na strani takratnega oziroma sedanjega ministra, ker seveda nihče takšne stvari ne dela zastonj. Kaj bi za protiutež dobil minister, sicer nismo ravno slišali, ampak nekaj bi gotovo dobil. Ampak glejte, zadeva je grozljiva. Zadnjih 30 let, odkar imamo svojo demokratično državo, so vsi politiki polni ust borbe zoper korupcijo, vse stranke imajo v programih borbo zoper korupcijo na relativno najvišjem nivoju, vendar pa se takrat, ko se jih to konkretne dotakne, na vse te zadeve požvižgajo in jim je pravzaprav čisto vseeno," poudarja Štefanec. Če bi bil sam predsednik vlade, bi takšen minister takoj odstopil sam ali pa bi predlagal razrešitev, dodaja nekdanji šef KPK: "Treba pa je reči, da noben minister takšnih stvari ne dela brez blagoslova predsednika vlade. Zaenkrat sicer dokazov v tej smeri nimamo, lahko samo o tem razmišljamo."

Kovač: To je šolski primer tega, česar se ne sme početi

Ekonomist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač pravi, da je sklepati, zakaj so omenjeni posnetki prišli v javnost ravno včeraj, težko: "Najbrž je nekdo že dolgo časa razpolagal z njim, pa je šele zdaj ocenil, da je čas za to. Vsekakor je posnetek ne glede na to, koliko je star, velika diskreditacija ministra." Ob tem poudarja, da je ravnanje Vizjaka šolski primer tega, česar se ne sme početi v okviru korporativnega upravljanja: "Ne glede na to, kakšna je zadnja novela zakona o gospodarskih družbah ali kaj je pravzaprav takrat pomenilo korporativno upravljanje in kaj pomeni danes, je bilo to početje takrat enako nesprejemljivo, kot je danes. Danes sicer še toliko bolj, ker so zaveze in občutljivost na tem področju še toliko večje. Tisto, kar se je tam počelo, je preprosto politično koruptivno, formalnopravno neetično in moralno nevzdržno."

To je šolski primer, česa se ne sme početi v korporativnem upravljanju, pravi ekonomist Bogomir Kovač.
Andrej Petelinšek

Posnetki po njegovih besedah kažejo neko sliko načina delovanja oblasti, ki ga vidimo tudi danes: "Akterji so isti. Zdaj govorim predvsem o ministru, govorim tudi o načinu delovanja tedanje vlade in tedanjega SDS." Kot poudarja Kovač, se tovrstne prakse lahko pojavljajo tudi pri drugih akterjih in v okviru drugih političnih konstalacij, s to razliko, da so tovrstne zadeve pri njih mogoče nekoliko bolj rafinirane in prikrite: "Konec koncev je problem korporativnega upravljanja in korupcije seveda tako eklatanten, tako brutalno preprost, da skorajda ni mogoče kaj reči. Seveda je tovrstnih praks v Sloveniji in tudi drugod absolutno preveč. Kadar pridemo do takšnih razkritij, smo lahko seveda na eni strani samo osupli, na drugi strani lahko dobimo nek vpogled v vladajoči razred in način vladanja, ki ga seveda vidimo danes. Praksa aktualne vlade je ravno tako brutalna in v vseh pogledih, kamorkoli se ozrete, je v letu in pol prišlo do popolne degradacije vseh možnih norm in pravil, pa tudi zakonov."

Ob tem Kovač opozarja na dvoličnost oblasti. Čeprav je prva Janševa vlada napovedovala, da se bo borila proti tajkunom, kot so sami poimenovali Petana, ki je bil nenazadnje dolga leta član LDS, so se v ozadju sklepale kupčije ne glede na politične barve. "Oblast in politične elite so tukaj pripravljene storiti vse zato, da se obdržijo na oblasti, delijo pravice in da si prisvajajo politične in druge rente. Saj tudi tukaj usluga najbrž ne bi bila zastonj, pogojena z določenimi političnimi pritiski, tudi običajno s pretoki takšnega ali drugačnega denarja." Po njegovih besedah moramo ločiti všečne poteze, na katere politične elite prisegajo v javnosti, in protipravne zadeve ter prisvajanje koristi, kar se v ozadju dogaja v sivi ali črni coni: "Konec koncev je gospod Janša človek, ki se je proslavil z orožarsko afero, tako imenovano materjo vseh afer, na samem začetku nastanka države. Ta nikoli ni bila razčiščena, očitno to ni bilo v interesu nobeni od političnih elit."

Zadeva bi lahko zanimala tudi policijo in tožilstvo

Na vprašanje, kakšne so lahko posledice takšnega medijskega razkritja, Štefanec odgovarja, da imamo v kazenskem zakoniku opredeljenih več kaznivih dejanj s področja korupcije, tudi podkupovanje, poskus podkupovanja in zlorabo uradnega položaja. "Seveda ta kazniva dejanja veliko pozneje zastarajo kot denimo pri zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Tako da bi bila ta zadeva lahko zelo zanimiva tudi za organe odkrivanja, torej policijo, in organe pregona, pri čemer imam v mislih tožilstvo. Javnost sicer ne ve, kako se je ta zadeva zaključila, ampak tudi če je bilo samo to, kar smo slišali, je to poskus podkupovanja ali poskus zlorabe uradnega položaja. Iz vidika kazenskega prava je lahko zadeva bistveno bolj odprta kot iz vidika določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," opozarja Štefanec.

Kovač medtem ocenjuje, da bo Vizjak preživel afero in da bo ostal na ministrskem položaju: "Zdaj je to prišlo v javnost in to je neka moralna obsodba. Minister Vizjak in ta vlada na moralne sodbe ne dasta ničesar, konec koncev bi bilo to skregano z njihovo dosedanjo moralo, če bi zdaj postali moralno senzibilni. Minister bo pač rekel, da se je to morda zgodilo ali ne zgodilo, ampak da ne misli niti slučajno odstopiti, ker je pred njim svetla prihodnost nekaj mesecev. Do takrat pa bodo počeli natančno to, kar so do zdaj vseskozi počeli. Oni imajo že zvrhan koš moralnih sodb, to pa ni virus, na katerega bi bili senzibilni." Po njegovih besedah aktualno vlado zanima samo to, ali je število glasov v parlamentu takšno, da bi ob morebitnih interpelacijah ministri padli. "Če temu ni tako, je to seveda nekaj, kar se dela na političnomoralno zalogo, zagotovo pa ljudem ni vseeno, če to vidijo. Morda se bodo ob volitvah, rednih ali izrednih, na podlagi tega njihove politične preference spremenile. To je skoraj edini realni domet,"  meni Kovač.

KPK: To je za funkcionarja nedopustno

Na KPK so v luči objavljenih posnetkov poudarili, da dogodka izpred več kot deset let zaradi časovne oddaljenosti v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi ne morejo več obravnavati. Opozorili pa so, da je takšno obnašanje javnega funkcionarja, če so posnetki pristni, absolutno nesprejemljivo. "Kakršnokoli napeljevanje h kršitvi zakonskih določb ali drugih veljavnih pravnih aktov je za javnega funkcionarja nedopustno. Od najvišjih funkcionarjev se pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje," so pojasnili na KPK. Višji položaj, ki ga zaseda posameznik, po njihovih besedah ne prinaša zgolj večje moči odločanja, temveč tudi večjo odgovornost do zaposlenih, organizacije in družbe: "Tovrstno neetično ali nezakonito vplivanje na poslovanje gospodarskih družb oziroma upravljanje z njimi lahko predstavlja prekoračenje pooblastil in pristojnosti ter poseganje v pristojnosti drugih subjektov." 

Takšna ravnanja KPK v skladu s svojimi pristojnostmi obravnava v okviru instituta kršitve integritete. Po njihovih besedah gre namreč za ravnanja, ki vzpostavljajo dvom v poštenost, zakonitost, nepristranskost, objektivnost in transparentnost dela nosilca javnih pooblastil, posledično pa se zmanjša tudi zaupanje v delo vseh organov javnega sektorja. Kljub temu, da KPK tovrstnega ravnanja ne more več obravnavati, pa bi ga morala po njihovih besedah obravnavati vlada v skladu z njeno zavezo, ki jo je dala, ko je sprejela etični kodeks funkcionarjev v vladi in ministrstvih. V omenjenem kodesu so se namreč vlada oziroma njeni člani po njihovih besedah zavezali številnim standardom ravnanja, katerih namen je krepiti lastno integriteto in zaupanje javnosti vanjo ter dajati zgled zaposlenim v javnem sektorju kot tudi širši javnosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.