Elizabeta Planinšič
"Stavka poteka v dveh fazah - v notranjosti države in na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje. V notranjosti države so policisti prisotni predvsem na kritičnih cestnih odsekih in na območjih z najbolj ranljivimi skupinami prebivalstva, v okolici otroških vrtcev, osnovnih šol, domov starostnikov ... Policisti na terenu ljudem ponujajo pomoč, hkrati pa jim dajejo občutek varnosti. Na mejnih prehodih pa temeljiteje pregledujejo osebna in tovarna vozila oziroma se pri tem trdno držijo schengenskih navodil," je Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS), dve uri po začetku opozorilne stavke policistov razlagal novinarjem na mejnem prehodu Obrežje.
Avtomobilov se je pred mejo nabralo za kakšnih sto metrov kolone, čas čakanja za tovornjake je bil tri ure. Ampak tovornjakarji so na medijska vprašanja odgovarjali, da so čakanja na meji vajeni, s stavko ali brez nje. No, kakšno uro po začetku stavke je na mejnem prehodu Gruškovje za vstop v Slovenijo čakala kakšna desetina avtomobilov, število tovornjakov je bilo precej večje, pri izstopu iz države pa policista (na pasu, namenjenem za osebna avtomobile) niti ni bilo v kabini. Tako da tega, da policisti stavkajo, vsaj del njih, ni bilo z ničimer občutiti.
Počakali bodo na novo vlado
V SPS so se za stavko kljub odstopu premiera Marjana Šarca prejšnji teden odločili zato, pravi Mlekuš, da z njo opozorijo odhajajočo vlado, naj izpolni zaveze, dane s stavkovnim sporazumom iz leta 2018, in prihodnjo vlado, da so razmere v policiji kritične. Ob takem kadrovskem trendu bo namreč po Mlekuševih besedah v prihodnjih letih prišlo do kadrovskega kolapsa policije, kar se bo odražalo pri zagotavljanju varnosti državljanov. "Policisti s svojim delom danes tudi sporočajo, da so zdaj še prisotni na terenu, zaradi neodgovorne politike do policije pa jih morda v kratkem ne bo več," pravi Mlekuš.
Ministrstvo: Ni jih na pogajanja. Mlekuš: To je laž
"Urejanje kariernega sistema v policiji je kompleksna problematika, ki jo je treba rešiti celovito. SPS je med pogajanji posredoval zelo malo konkretnih predlogov," še dodajajo na ministrstvu za notranje zadeve. In ob tem poudarjajo, da se "za razliko od Policijskega sindikata Slovenije predstavniki SPS že več kot pol leta sploh ne udeležujejo sestankov delovne skupine za pripravo priporočil za izvajanje kariernega sistema v policiji". Mlekuš sicer pravi, da je to popolna laž, da se vseh pogajanj udeležujejo in da gre za zavajanje.
Mlekuš v notranji preiskavi
Kot je danes pojasnil Kristjan Mlekuš, je bil že na pogovoru v tako imenovanem notranjevarnostnem postopku. Ta je bil sprožen zoper Mlekuša zaradi zapisa na facebooku prve dni letošnjega januarja, kjer je Nato označil za zločinsko organizacijo. Poleg tega je objavil tudi predelan znak Nata v obliki svastike. Slednjega je sicer nato umaknil. Mlekuš trdi, da je to bil zapis občana, ne policista in predsednika sindikata. "Policija izvaja notranjevarnostni postopek v skladu s pravilnikom o notranji varnosti v policiji za ugotavljanje dejanskega stanja in se bo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja odločila za morebitne ukrepe. Notranjevarnostni postopek je še v teku," pojasnjujejo na policiji.
Bitka med sindikatoma
Policisti imajo sicer dva sindikata. V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) so se odločili, da se stavki ne pridružijo. "Svet Policijskega sindikata Slovenije meni, da je stavka v tem trenutku nesmiselna, zato se ji Policijski sindikat Slovenije ne bo pridružil," je uradno stališče PSS. In še, da "vlada po odstopu predsednika vlade nima več pooblastil za sklepanje novih, zavezujočih dogovorov". A sindikata nista ostala zgolj pri tem. V zadnjih dneh pred stavko se je med njima pošteno zaiskrilo. Ni sicer skrivnost, da je sodelovanje med njima pogosto zelo težko, tokrat pa so pošteno obračunavali na socialnih omrežjih.
Direktorica o pritiskih
Še preden so v SPS napovedali stavko, kar se je zgodilo konec prejšnjega tedna, so policisti prejeli interni dopis generalne direktorice policije Tatjane Bobnar. Da so policisti in policistke pogosto predmet javne kritike, v zadnjem času zaradi zahtev sindikatov, naj se izpolni z vlado podpisani dogovor, pravi prva policistka v državi interni javnosti. In doda, da ni nobenega dvoma, da imajo te kritike jasne interese, "ki jim neodvisno delovanje in neuklonljivost policije ter zavezanost k zakonitosti nikakor ne ustrezajo", je prebrati.
Policija da je organ v sestavi notranjega ministrstva z razlogom, in sicer zato, da se ji omogoči samostojno in strokovno delo, brez neupravičenih posegov politike in interesnih skupin vanj. Bobnarjeva doda, da je vodstvo policije podvrženo različnim pritiskom, naj zahtev sindikatov ne podpre. "Biti policist ni samo služba, je način življenja, pa vendar je v pravnih in demokratičnih sistemih pri tem potrebno ohraniti umirjenost in razsodnost, da smo sposobni postaviti jasno mejo med službenim in zasebnim," je še zapisano.
Na vprašanje, o kakšnih pritiskih govori Bobnarjeva in kdo jih izvaja, na generalni policijski upravi odgovarjajo: "Pismo policistom je bilo poslano že pred odstopom vlade, potem ko so se v nekaterih medijih vrstile neargumentirane diskreditacije policije in njenega vodstva. Vsled tega je generalna direktorica policije želela nagovoriti zaposlene v policiji, da je naša temeljna dolžnost varovati človekove pravice vseh, tudi policistov, in jih pozvala k enotnosti in profesionalnemu delu še naprej. Verjamemo, da je bilo sporočilo vsem razumljeno."
Viri blizu vrha policije sicer pravijo, da gre za pritiske, ki prihajajo iz politike. In da ni naključje, da je bilo prav v času, ko so policisti napovedali stavko, v enem od medijev objavljeno tudi to, kdo med policisti dobi najvišjo plačo; na seznamu teh je tudi Bobnarjeva. V preteklosti pa da so se, potem ko ni privolila v nekatere zahteve, v medijih znašle tudi stvari iz njenega zasebnega življenja.
