Nina Ambrož
Problemska konferenca o delu preko različnih posredovalcev prinaša sklep, da v Sloveniji močno šepa nadzor. Inšpektorjev, ki bi lahko temeljito in učinkovito nadzirali izvrševanje delovnopravne zakonodaje, je premalo. Pomanjkljiva je tudi zakonodaja. Kršitve in nezakonite prakse pa se kot virus zarivajo v poslovne modele in nezadržno širijo po podjetjih. Vprašanje, kakšen je interes države, je obvisel v zraku. Zbrani, zlasti predstavniki Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), Delavske svetovalnice, ministrstva za delo, inšpektorata za delo in zavoda za zaposlovanje, so včeraj v mariborskem hotelu Arena pod Pohorjem obravnavali problematiko posredovanja dela in s tem povezanih organizacij, delavcev ter naročnikov dela. Izpostavljeni so bili zlasti tujci, ki opravljajo deficitarne poklice, t. i. delavci drugega ali tretjega reda.
Novačenje delavcev preko FB, viberja ...
Nato so Lidija Jerkič, predsednica SKEI Slovenije, Mateja Gerečnik, sekretarka SKEI, in Goran Lukić iz Delavske svetovalnice na tiskovni konferenci predstavili nekaj ugotovitev. Poudarili so, da klasično agencijsko delo danes ni tako sporno, kot je izvajanje storitev oziroma delo preko kooperantov. To že pomeni samoumevno in utečeno pogosto prakso, ki predstavlja divji in nenadzorovani del trga dela. V praksi to teče tako, da podjetja preko kooperantov najamejo le storitev in ne več delavcev. Storitev pa predstavlja opravljanje dela, ki ga izvajajo tako rekoč nikogaršnji delavci oziroma delavci, ki jih pripeljejo kooperanti, često iz tujine. Pravice takšnih delavcev so poteptane ali skrčene na minimum, zanje časovne omejitve delovnega časa ni in delajo po 12 ali 16 ur na dan, nadur ni, plače so zamenjane s plačilom glede na število opravljenih ur, bolniških odsotnosti ni, ker nihče ne more ali ne upa biti odsoten, pogoji za delo so slabi, med sabo se ne povezujejo, slabo obvladajo slovenski jezik, kar hromi njihovo moč. "Podjetja hočejo biti vse bolj uporabniki storitev in čim manj delodajalci," opozarja Goran Lukić. Strošek storitve je namreč nižji kot strošek dela, delavec pri kooperantu stane manj kot zaposleni ali agencijski delavec, je ekonomski motiv pojasnila sekretarka sindikata.
Kooperantskih posredovalcev delavcev radarji zavoda za zaposlovanje ali drugih državnih institucij ne ujamejo, pregleda nad stanjem ni, obstajajo le določne informacije. Novačenje ljudi v Slovenijo poteka preko zaprtih, zaupnih skupin in sodobnih spletnih omrežij (facebook) ter aplikacij, kot sta denimo viber in whatsapp, je povedal Lukić. Tam naj bi se tudi trgovalo, kakšno tarifo ima kdo oziroma koliko kakšno delo ali delavec stane. Za delo v Sloveniji naj bi tudi ponujali tujce brez kvalifikacij, ki si znajo urediti ustrezen lažni dokument.
Direktorji podpirajo kooperante in agencije
SKEI in Delavska svetovalnica sta na vzhodnem delu Slovenije, ki velja za delovno in zaposlitveno najbolj problematičnega, opravila manjšo akcijo in anketo o načinih dela in zaposlovanja. Izbrala sta si sedem večjih podjetij, TKO v Murski Soboti, Palfinger in BNM, avtomobilsko industrijo, v Mariboru, ADK v Hočah, Kal v Mežici, Metal Ravne in SIJ Ravne Systems. ADK in Kal sta jih ignorirala. Vodstva preostalih udeleženih podjetij v raziskavi so potrdila, da podpirajo tako delo preko kooperantov kot agencijsko delo, oboje tudi prakticirajo. Direktorji tovrstnih delavcev ne bi prezaposlili v direktna delovna razmerja in pod okrilje kolektivnih pogodb, "ne zanima jih človeški vidik, ampak le poslovni odnos", je povzela Mateja Gerečnik.
